Gabrovec: Sodba Evropskega sodišča je pristranska

"Sodbo še berem in se čudim, tudi pristranskosti razsodbe," je dejal Gabrovec in namignil, da sodniki, ki so izrekli sodbo, večinoma prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. "Ta razsodba je hudo pristranska, kar pa v danem trenutku še ne pomeni nič, ker se bo Slovenija na to zagotovo pritožila pred veliki senat," je dejal.

Izpostavil je tudi ločeno mnenje sodnika Boštjana M. Zupančiča iz Slovenije. Kot je dejal, je v tem mnenju "večina tistih zadev, na katere bo Slovenija v pritožbenem postopku opozorila in ponovno izpostavila še nekatere druge elemente, ki so bili preprosto spregledani".

"Osnovni argument je - če denarja nisem vzel, potem me nihče ne more prisiliti, da ga moram vrniti. Nihče v Sloveniji denarja ni vzel. Tudi banka ne," je poudaril Gabrovec.

Kritičen je predvsem glede stališča sodišča, da slovenski vladi ni uspelo dokazati, da je denar iz podružnice LB v Sarajevu, ki je potoval preko centralne banke v Ljubljani v Narodno banko Jugoslavije (NBJ), tudi fizično potoval tja.

Sodišče tudi meni, da je večina denarja iz sarajevske podružnice najverjetneje končala v Sloveniji. "Ko sodišče napiše, da je denar 'najverjetneje' končal v Ljubljani, je potem moja beseda: 'dokaži'. Ker to ni res. Iz poslovnih knjig podružnice LB v Sarajevu izhaja, da je ves denar pri njih, in sicer v naložbah bosanskih podjetij, ki pa kreditov niso vrnila, ker je bila vojna. Ampak to še ne pomeni, da je denar v Sloveniji," je dejal Gabrovec.

Stališče, da Slovenija tega ni bila sposobna dokazati, je odločno zavrnil. "Knjige niso zadosti? Kaj pa je pomembno v poslovanju podjetja? Kar se reče ali poslovne knjige?" je bil oster.

Sodba ad hoc senata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu bo postala pravnomočna v treh mesecih, če se nobena stran ne bo pritožila in zahtevala presoje pred velikim senatom sodišča. Kot je dejal Gabrovec, bi se slovensko pravobranilstvo moralo pritožiti, veliki senat pa bo moral biti zelo temeljit, "glede na to, da je ta razsodba tako poenostavljena in pristranska".

O pritožbah bo sicer naprej odločala posebna komisija petih sodnikov. Če jih bo komisija odobrila, bo o njih odločal veliki senat, če pa jih bo zavrnila, bo sodba postala pravnomočna. V primeru odločanja o pritožbah pa bi bila sodba velikega senata lahko znana šele po več letih. Kot je dejal Gabrovec, je v podobnem primeru, v katerem je sodeloval sam, trajalo pet let od pritožbe pa do razsodbe velikega senata sodišča.