Kako je Janša spet preigral NSI in si olajšal sestavljanje nove vlade
Ustava je bila kar nekajkrat spremenjena. Vanjo so bile vnesene stvari, ki ji ne pritičejo. Kateri poslanec pri »zdravem razumu« pa je proti pravici do pitne vode v ustavi ali do slovenskega znakovnega jezika v ustavi. Zadnjič smo slišali, da naj bi vanjo dali opredelitev spola kot naravne kategorije. (Za ta »zdravi razum« seveda ne bo potrebne dvotretjinske večine.)
Primož Lavre
Poslanci SDS so prejšnji četrtek presenetili; ker niso prijavili svoje prisotnosti, so omogočili državnemu zboru, da je sprejel predlog za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Ob 65 navzočih poslancih jih je za glasovalo 55, devet proti – med njimi so bili poslanci Nove Slovenije pa tudi poslanec SDS Jože Tanko. NSI ni bila prvič »preigrana«.
Naj spomnimo na pred leti nenadno spremenjeno podporo poslancev SDS zakonu o pogrebni dejavnosti, s čimer so omogočili pravico do pokopa mrtvorojenih in splavljenih otrok. NSI, ki tej spremembi po vetu državnega sveta ni sledila in ostala načelna pri zavračanju zakona (po njihovem prepričanji je bil slab v več drugih delih), pa je nenadoma v hladni vojni med SDS in NSI postala tista, ki nasprotuje pravici do pokopa nerojenih otrok. Zanimivo je, da temu manevru poslancev SDS ni pritrdil prav Jože Tanko.
NSI se je znašla pod udarom zavezniškega ognja, ker je bila voljna sodelovati s koalicijo glede ustavnih spremembe, denimo tudi glede imenovanja sodnikov ali spremembi volilnega sistema, s katero bi ukinili volilne okraje. Kmalu so spoznali, da njihovi volivci te samostojne oziroma konstruktivne drže glede na SDS ne odobravajo, zato so lansko jesen od podpore odstopili. Ne brez posledice za verodostojnost, a bili so pripravljeni prenesti tudi nekaj posmeha.
Toda zdaj, ko NSI vztraja v trdi opozicijski drži, jih je tudi vodja največje opozicijske stranke – zaradi manevra seveda tik pred glasovanjem – poučil, da se sicer s predlaganim besedilom ne strinjajo, pritrjujejo pa namenu, da se poenostavi imenovanje vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne oblasti. Pri nas imamo namreč situacijo, kot hkrati obstajata dve vladi, stara vlada in novi predsednik vlade.
So bodo te ustavne revizije zdaj ustrašili v Svobodi, SD in Levici? Bodo res do konca in prav vsi verjeli – s tem se namreč pri postavitvi ministrov krepi vloga predsednika vlade – da Janez Janši niti slučajno ne bo tisti, ki bi na ta način lahko hitreje sestavil in pognal v tek svoje četrte vlado?
Ključne besede