Običajno jutri pri njem je obisk posod, v katerih se fermentirajo sestavine za njegove jedilnike: od drevesnih vršičkov v kozarcu nad šankom do velikih sodov, v katerih nastaja sojina omaka.
Košir je eden najboljših slovenskih kuharskih mojstrov, ki si je pred dvema letoma zaslužil tudi prvo Michelinovo zvezdico, že leta pred tem pa je s svojo domiselnostjo in brezkompromisnostjo v kuhinji v Šentjoštu nad Horjulom postavil na slovenski kulinarični zemljevid.
Če kdaj ne bi bil več gostinec, bi lahko bil brez problema gradbenik, pove o vseh izkušnjha, ki jih je nabral pri nadgradnji restavracije. »Če je treba zamenjati polico ali položiti pod, to naredim sam, saj potem čisto drugače ceniš opravljeno delo.«
Mogoče bi lahko marsikateri gostinec malo poslušal sebe namesto samo goste, pravi Košir. »Največja težava je, če greš delat v gostilno, kjer je standardna ponudba 365 dni na leto, tam je zelo težko uspevati človeku, ki potrebuje stimulacijo in ki mora dati duška svoji ustvarjalnosti,« dodaja o smrti ustvarjalnosti v kuhinji.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
