V zameno za potrditev fiskalnega pravila v sedanji obliki naj bi namreč opozicija dokončno pristala na glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve. Predsednica vlade Alenka Bratušek je poudarila, da bo že za petek predlagala tudi izredno sejo o spremembah referendumske ureditve.
Ob robu parlamentarnega vrha se je sicer zbralo okoli 30 protestnikov, ki nasprotujejo ustavnim spremembam, o katerih so danes razpravljali na srečanju. Protestniki, ki so s transparenti med drugim opozarjali, da je referendum edini način, kako se lahko popravi napake skorumpiranih politikov, so se po koncu vrha razšli. Protestirali bodo tudi v petek pred DZ, ko naj bi poslanci potrdili fiskalno pravilo z uveljavitvijo leta 2015. V paketu naj bi poslanci nato potrdili še spremembe glede referenduma.
Konec "neke dolge odisejade"
Na parlamentarnem vrhu je bil dosežen zgodovinski dogovor, je poudaril prvak SDS Janez Janša. Če bo zdržal in bodo v petek poslanci izglasovali tako vnos fiskalnega pravila v ustavo kot spremembe referendumske ureditve, bo to konec "neke dolge odisejade" in bo imela aktualna vlada v rokah inštrumente za sprejem potrebnih ukrepov, je dodal.
Kot je na novinarski konferenci po srečanju dejal Janša, je bil dogovor omogočen predvsem zato, ker SDS, SLS in NSi niso spremenile svojih stališč do obeh ustavnih sprememb in so ostale načelne. To je omogočilo, da je po današnjem srečanju možno računati na zadostno podporo poslancev za obe ustavni spremembi.
"Zavora je bila potegnjena v zadnjem hipu in ta zavora preprečuje, da bi bila socialna država v Sloveniji ogrožena v temeljih," je poudaril Janša. Hkrati je izrazil upanje, da bo dogovor zdržal ter se uveljavil in bo Slovenija lahko lažje zadihala.
Kot je še dejal, pa lahko "samo obžalujemo, da do tega ni prišlo že pred enim letom, ko so bili narejeni prvi koraki, ki so takrat sicer veliko obetali". Nato pa so si po njegovih besedah nekatere stranke večkrat premislile in je prihajalo do zamud ter odlaganja končne rešitve, prav tako se je zato Slovenija morala najmanj dvakrat dražje zadolžiti.
Mnogi reformni koraki, ki so bili sprejeti lani, so bili blokirani z referendumskimi zahtevami, ki jih je na koncu odpravilo ustavno sodišče, je spomnil Janša. Če teh blokad ne bi bilo, pa bi bila Slovenija po njegovem prepričanju vsaj nekaj korakov bliže sanaciji bančnega sistema. Tudi zagata, ki jo ima aktualna vlada z drugačnimi prilivi v proračun od načrtovanih ob njegovem sprejemanju, bi bila bistveno manjša, če bi bil proračun uveljavljen takrat, ko je bil sprejet, je dodal.
Janša je pojasnil, da so danes dosegli tudi dogovor o tem, da nobena poslanska skupina ne bo prispevala podpisov k naknadnemu potrditvenemu referendumu po izglasovanih ustavnih spremembah.
Ob tem je še izrazil prepričanje, da bo rezultat vnosa fiskalnega pravila v ustavo ravno obraten od strahov, ki so jih nekateri napovedovali. Omejitev prekomernega zadolževanja namreč po njegovih besedah kvečjemu rešuje slovenske plače in pokojnine. Sicer bo, kot je dejal, res treba zdaj v nekaj letih narediti marsikaj, postrgati marsikatero rezervo in predvsem odpraviti nezaslužene privilegije, a če tega ne bodo storili, ne bo ogroženih le nekaj odstotkov plač in pokojnin v javnem sektorju, temveč njihovo redno izplačevanje.
O izvedbenem ustavnem zakonu pa je Janša dejal, da je bil ta pripravljen že v času njegove vlade in v veliki meri tudi usklajen, "dokler je obstajala volja za usklajevanje". Formula je tako po njegovi oceni znana in je ni treba veliko spreminjati, saj tudi rešuje zagate, na kateri so opozarjali "tisti, ki so bili doslej proti, pa so zdaj spremenili stališče".
Opozicijske SDS, SLS in NSi so namreč vseskozi vztrajale pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. Vlada in del koalicije pa sta do zdaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.
A ker so se vrstila opozorila, da bi bila ponovna odložitev glasovanja ali zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodni javnosti in vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike, je ta danes vendarle dosegla soglasje.
Poslanci bodo torej v petek odločali tako o vpisu fiskalnega pravila v ustavo kot o ustavnih spremembah glede referenduma, glede na današnji dogovor vodij parlamentarnih strank pa naj bi podprli obe ustavni spremembi.