Poraz Vilija Kovačiča na ustavnem sodišču

Pobudnika sta izpodbijala zakon o lokalnih volitvah in pri tem navedla, da ta ne vsebuje določbe, da mora upravno sodišče izvesti javno in ustno obravnavo v primeru volilnega spora, zaradi česar naj bi bil v neskladju z več členi ustave, ob tem pa sta menila, da gre za protiustavno pravno praznino.

Ob tem sta z ustavnima pritožbama izpodbijala sodbo upravnega sodišča, ki je dvakrat zavrnilo Kovačičevo pritožbo zoper izid prejšnjih lokalnih volitev v prestolnici. Sodišče je sicer ugotovilo eno nepravilnost, ki pa "z vidika morebitnega vpliva na izid volitev v mestni svet, upoštevaje povprečno razumnega volivca, očitno ni mogla vplivati na poštenost volitev ter enake možnosti vseh".

Pritožnika sta v pobudi za ustavno presojo navedla kršitev pravic do izvajanja dokazov, do poštenega sojenja in nepristranskega sodnika, ob tem pa nasprotovala stališču, da ugotovljena nepravilnost v zvezi s financiranjem volilne propagande v glasilu Ljubljana ni bistveno vplivala na volilni izid.

Prav tako sta upravnemu sodišču v pobudi očitala, da ni dopustilo razširitve obtožnice in izvedbe pravilno predlaganih dokazov, preslišana naj bi bila tudi zahteva po javni obravnavi.

Ustavni sodniki so pobudo za ustavno presojo zavrnili, ker od njihove odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, ustavno sodišče sprejme pobudo za začetek takega postopka le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, so pojasnili.

"Po oceni ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, do katerih se še ne bi opredelilo, zato jo je zavrnilo," so sporočili iz ustavnega sodišča. Za takšno odločitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, dva sta ji nasprotovala.

Z enakim izidom glasovanja so ustavni sodniki odločili, da Kovačičeve ustavne pritožbe ne sprejmejo v obravnavo, pritožbo Ogrina pa so zavrgli, ker ni upravičena oseba.

Kovačič se je po ugotovitvi izida prejšnjih lokalnih volitev v Ljubljani pritožil na sklep občinske volilne komisije. Najprej ga je zavrnil ljubljanski mestni svet, nato še upravno sodišče, ki je njegovo pritožno zavrnilo kot neutemeljeno.

A je takrat ustavno sodišče odločitev upravnega sodišča razveljavilo in mu zadevo v delu, ki se nanaša na volitve mestnih svetnikov, vrnilo v novo odločanje. Kot razlog za tako odločitev so ustavni sodniki navedli opustitev glavne obravnave. Upravno sodišče je nato opravilo obravnavo in vnovič zavrnilo tožnika.