Janša: Deklaracije, ki jo je podpisalo Kučanovega predsedstvo, ni mogoče drugače razumeti kot veleizdajo

Deklaracijo za mir, ki jo je Slovenska mirovna koalicija predstavila javnosti 7. februarja 1991, je Janša skupaj z razorožitvijo Teritorialne obrambe in primeri oviranja med osamosvojitveno vojno uvrstil med tri glavne kampanje, katerih namen je bil preprečiti realno osamosvojitev. Spomnil je, da je Jože Pučnik deklaracijo označil za veleizdajo.

O namenu deklaracije po Janševih besedah nedvoumno priča dejstvo, da so jo z izjemo Ivana Omana podpisali vsi ostali člani takratnega republiškega predsedstva: Milan Kučan, Dušan Plut, Matjaž Kmecl in Ciril Zlobec. "Ključen problem je bil prav v tem, da so deklaracijo podpisale štiri petine vrhovnega poveljstva obrambnih sil," je poudaril.

Janša je pojasnil, da je deklaracija oboroževanje Slovenije prepoznala kot zgrešeno pot, ki ne prinaša nobene rešitve, lastno vojsko pa kot nepotrebno. Deklaracija je bila po njegovih besedah očitno naperjena proti Slovenski vojski in jo je izbrala za glavno tarčo: "Ni bilo pomembno, koliko podpisov se je nabralo, ampak kdo jo je podpisal."

"Če bi deklaracijo podpisali mirovniki ali podmladki strank, bi jo lahko razumeli tudi kot del procesa demokratizacije. Ker pa so jo podpisali štirje od petih članov predsedstva, je ni mogoče drugače razumeti kot veleizdajo," je ocenil Janša. Spomnil je, da se zaradi razočaranja nad deklaracijo del ljudi ni odzval na poziv za vojaško usposabljanje.

Glavni akterji deklaracije si po Janševih besedah že četrt stoletja prizadevajo, da bi njena vsebina, ki so jo javnosti predstavili le poldrugi mesec po plebiscitu, padla v pozabo. "Enostavno je manipulirati z narodom, če ne pozna svoje zgodovine, svoje identitete," je dodal Janša, ki je bil takrat minister za obrambo.

Na današnji okrogli mizi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (Združenje VSO) sta kot govorca sodelovala tudi takratna minister za notranje zadeve in poveljnik 1. specialne brigade Moris, Igor Bavčar in Tone Krkovič. Tudi po njuni oceni je bila Deklaracija za mir iz februarja 1991 namenjena rušenju obrambnih priprav na osamosvojitev.

Sicer je bila osrednja zahteva deklaracije, da naj bi bil v novi slovenski ustavi zapisan t. i. mirovni člen, ki se naj bi glasil: Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, pa naj bi se uredilo z ustavnim zakonom.