Članek želim dopolniti s pogledom na nedavno, 25 in več let staro slovensko zgodovinsko izkušnjo človekovih pravic, podrejenih – ne šariji –, ampak Programu Zveze komunistov Jugoslavije (Program ZKJ), ter zapisanih v Ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije – Ustava SFRJ). Oba pravkar navedena dokumenta sta urejala tudi življenje slovenskega naroda v tej propadli in razpadli državi.
Navajam v povzetku najprej nekaj misli iz Programa ZKJ:
- »razredno-politično bistvo ljudske oblasti v Jugoslaviji je diktatura proletariata ...«
- »politična oblika ljudske oblasti v Jugoslaviji je sistem socialistične demokracije«
- »za socialistične sile (je) sistem buržoazne demokracije kot trajni instrument nesprejemljiv tudi tedaj, če bi ga popolnoma obvladale«
- »komunisti se bodo tudi v bodoče zavzemali za takšen razvoj socialistične demokracije, ki bo človekovi osebnosti zmerom bolj porok za neodvisnost in svobodo ... (P)ogoje za svobodo za vse je mogoče ustvariti samo z odpravo svobode za zatiralce oziroma za tiste sile, ki težijo po restavraciji ...«
Ustava SFRJ pa je med drugim urejala:
- »izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da so delavci in kmetje ter napredni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, združeni v Narodnoosvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušili stari razredni red ... Zvezna skupščina ... sprejema Ustavo SFRJ«
- »svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov ... Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene ... z interesi socialistične družbe«.
Tudi španski diktator Franco je skoval različico demokratske preobleke svojega režima (»organska demokracija«), podobne kostume so si nadevali afriški in drugi diktatorji (Kaunda – »filozofija humanizma«, »enopartijska participativna demokracija«; Nyerere – »Ujama«; Gadafi – Zelena knjiga; Homenini – »islamska država«, itd., ad nauseam). Šarija in njeno pogojevanje »človekovih pravic« se uvrščata v kategorijo že navedenih zlorab ideje človekovih pravic in svoboščin, ki žal predstavlja tudi nedavno zgodovinsko izkušnjo slovenskega naroda.
Zahodna civilizacija temelji – v nasprotju z zgoraj navedenimi neciviliziranimi režimi – na Splošni deklaraciji, ki vsakomur priznava enake in neodtujljive človekove pravice in temeljne svoboščine. Zagotavlja, da je človeško dostojanstvo prirojeno, da se vsi ljudje rodijo svobodni in da imajo enako dostojanstvo ter enake pravice.
