Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovensko krščanskosocialno gibanje (SKSG) ter Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) so v uvodu deklaracije zapisali, da nesporazumi, provokacije in odkrite sovražnosti, ki so jih v letu 1989 doživljali Slovenci v Jugoslaviji, slednje prepričujejo o prelomnosti zgodovinskega trenutka in jih obvezujejo, da v jasni obliki izrečejo svojo voljo, iz katere bi sledila dejanja v prihodnosti.
Deklaracija je bila sestavljena iz treh točk: prva je izražala odločenost živeti v suvereni državi slovenskega naroda, druga pa zahtevo, da bi Slovenija kot suverena država lahko samostojno odločala o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.
V tretji točki je bilo zapisano, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država lahko utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Zborovanje, na katerem je bila prebrana in podpisana deklaracija, je bilo sicer pripravljeno v podporo zaprtim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu, poimenovali pa so ga "odprta seja predsedstva RK ZSMS", ker so ga takratne oblasti prepovedale. Četverico so sicer obsodili zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Sodba je bila razveljavljena leta 1995.
Janša: Besedilo Majniške deklaracije je imelo na paznike v zaporu nenavadne učinke
Na dogajanje pred 25 leti je v svojem odzivu na potrditev obsodilne sodbe v zadevi Patria minuli torek spomnil tudi Janša sam. Drugič so ga namreč aretirali 5. maja 1989. Na dan, ko je Pavček na Kongresnem trgu prebiral Majniško deklaracijo je, kot se spominja, hodil po hodniku izolacijskega trakta zapora na Dobu in videl, da je nekaj paznikov gledalo televizor, ki je prikazoval zborovanje na Kongresnem trgu.
Kot je poudaril, je imelo besedilo deklaracije "nenavadne učinke" na paznike. "Prej smo bili številke, nato so me začeli celo vikati. Pazniki so spremenili odnos tudi do ostalih političnih zapornikov," je pojasnil Janša.
Ni pa to po njegovih besedah spremenilo odnosa vseh, saj so ga nekateri pazniki opozarjali, da morda tega, kar se dogaja, sam ne bo nikoli dočakal. A Janša mu je odgovoril, da "duha Majniške deklaracije, ki je ušel iz steklenice, tudi vi ne boste mogli spraviti nazaj v steklenico."
Majniška deklaracija kot temelj političnega programa Demosa
Deklaracija je bila objavljena v Delu 10. maja 1989, pozneje pa jo je podpisalo več kot 100.000 ljudi. Postala je tudi temelj političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (Demos), v katero so se leta 1990 pod vodstvom Jožeta Pučnika združile politične stranke, nastale v letih 1989-1990 (SDZ, SDZS, SKSG oz. Slovenski krščanski demokrati (SKD), SKZ in Zeleni Slovenije).
Demos je slabo leto pozneje, na prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 zbral največ glasov in prevzel vlado. Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je mandatar postal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Demos je nato tudi vodil priprave na plebiscit decembra 1990 in na slovensko osamosvojitev junija 1991.