Jankovićevi ugovarjajo ministrstvu in vztrajajo pri razlastitvi pokopališča Šentvid

Iz zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti je razvidno, da je zelo pomembna naloga upravljavca pokopališča tudi izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje, navaja javno podjetje Žale v sporočilu za javnost, ki so ga včeraj posredovali medijem. Opozorili so, da za osebe javnega prava, kar občina je, velja skladno s predpisi o javnih financah stroga prepoved vlaganj v tujo nepremičnino. "Če želi torej občina vlagati v neko nepremičnino, jo mora imeti v svoji lasti in ne v najemu," je poudaril direktor javnega podjetja Robert Martinčič.

Po njegovih besedah je zaradi neurejenih lastniških razmerij upravljanje pokopališč, ki niso v lasti občin, moteno, saj so onemogočena vlaganja v obnovo in razvoj pokopališke infrastrukture.

Pokopališča Žale, Dravlje, Vič, Rudnik in Polje so v lasti MOL, pokopališča Šentvid, Bizovik, Janče, Prežganje, Mali Lipoglav in Šentpavel so v lasti Rimokatoliške cerkve (RKC), pokopališča Stožice, Štepanja vas, Sostro, Šmartno pod Šmarno goro, Črnuče, Šentjakob in Javor pa so v delni lasti Mol in RKC, je navedel.

Pred desetletji sta Mol in RKC po njegovih besedah v primeru pokopališča Žale že zamenjali zemljišči, tako da je Mol postala njegova lastnica. Leta 2008 pa je Župnija Ljubljana Vič prodala stari del pokopališča Vič, katerega lastnica je postala občina. "Zakaj ena župnija to lahko naredi, druga pa ne, pri čemer se obe sklicujeta na isto pravo?" sprašuje Martinčič.

Lastnik pokopališča Šentvid po njegovem opozorilu ne izvaja investicij oz. jim celo nasprotuje, občina jih po zakonu ne sme izvajati, v grobnini pa niso zajete.

Razlastitev oz. prenos lastništva pokopališča Šentvid z Župnije Šentvid nad Ljubljano na Mol ni povezan s širitvijo pokopališča Šentvid, je pojasnil. Gre namreč za dva med seboj nepovezana postopka, ki se vodita iz različnih vzrokov. Razlastitev poteka zaradi zakonskih zahtev, širitev pa zaradi zagotavljanja prostora za nove grobove, je zapisal.

Mol po njegovem opozorilu v Šentvidu prebivalcem četrtne skupnosti ne jemlje pokopališča. Pač pa poskuša zadevo urediti tako, da bo lahko v pokopališče vlagala v dobro občanov, česar RKC ne počne, in da bo uskladila stanje v skladu z določili zakona, je pojasnil.

Župnija Ljubljana - Šentvid je upravni enoti že posredovala vlogo za sporazumno ureditev razmerja na šentviškem pokopališču. Pripravljena je na sklenitev najemne pogodbe s pravico graditi ali ustanoviti trajno služnost.

Šentviška lokalna skupnost, tamkajšnja župnija in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica namreč nasprotujejo nameri Mola, da pokopališče postane last občine. Proti temu so začeli zbirati tudi podpise. A ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bo občina nadaljevala razlastitveni postopek.

Vpleteni strani si različno razlagata zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016. Ta občinam, ki niso lastnice pokopališča ali nimajo urejene razpolagalne pravice, nalaga, naj v desetih letih zagotovijo izvajanje pokopališke dejavnosti tako, da je občina ali oseba javnega prava upraviteljica pokopališča. Na Molu si določbo razlagajo tako, da zakon nalaga občinam, da morajo do leta 2026 postati lastnice pokopališč.

Slednjemu pa ne pritrjuje ministrstvo za gospodarstvo, ki pravi, da občinam ni treba postati lastnik pokopališča, ampak je mogoč tudi najem.