Četrtna skupnost Šentvid, Župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica so skupaj pisali mestni občini in zahtevajo, da MOL na Upravni enoti Ljubljana ustavi postopek razlastitve lokalnega pokopališča v Šentvidu, ki je v lasti župnije Šentvid
Opozarjajo, da je MOL pred letom dni na Ministrstvo za okolje in prostor podala pobudo za odpravo prepovedi širitev pokopališč v Šentvidu, Stožicah in Dravljah, občina pa je že večkrat obljubila, da bo na navedenih pokopališčih možna širitev žarnih pokopališč. Svet Četrtne skupnosti Šentvid zato ne vidi nobene racionalne potrebe po razlastitvi pokopališče v Šentvidu.
Dodajajo tudi, da svet Četrtne skupnosti o ponudbi za odkup oziroma o nameri razlastninjenja obstoječega pokopališča s strani MOL-a sploh ni bil seznanjen. Pišejo še, da "ni smiselno, da se davkoplačevalski denar troši za nakup nepremičnine, kjer izvajalec MOL-a (JP Žale) že leta nemoteno izvaja pokopališko dejavnost in jo enako nemoteno lahko tudi v bodoče, namesto da bi se denar namenilo za (pošten) odkup dodatnega zemljišča za prepotrebno širitev."
Namera MOL, da v imenu "javnega dobra" brez dialoga in brez soglasja krajanov Šentvida sproži postopke za razlastitev privatne lastnine, "ki je od nekdaj in še vedno služi javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice", je nerazumna, še pravijo domačini. Sploh s pokopališčem že desetletja upravlja javno podjetje Žale, kar tudi v bodoče ni sporno, še izpostavljajo v Šentvidu.
"Župnijsko pokopališče je že več kot tisočletje bistven del župnije, zato ga ni mogoče z upravno odločbo o razlastitvi enoglasno iztrgati iz župnije. Župnija brez svojega pokopališča ne bi bila več popolna," opozarja župnik župnije Šentvid Ivan Jagodic. Dodaja še, da "trgovanje z župnijskim pokopališčem v nobenem primeru ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki določa, da naj ima Cerkev lastna pokopališča."
V Društvu Blaž Potočnikova čitalnica (BPČ) iz Šentvida pa pravijo: "Pod pretvezo širitve pokopališča in z lažnimi obljubami o posodobitvi, ki jih krajani dobivamo že več let, želijo to mesto, ki že stoletja pripada Šentvidčanom in krajanom okoliških vasi prevzeti in z njim gospodariti. To lahko razumemo samo tako, da župan prestolnice v demokratičnem času z razlastninjenjem prevzema to, kar ni njegovo. Sprašujemo se, kdo bo na vrsti jutri, komu bodo z enakim postopkom vzeli del dvorišča ali njive za dosego zgolj lastnega cilja in nikakor cilja, ki bi stremel k skupnemu dobremu za vse."