Revija Reporter
Slovenija

Jankovićeva Ljubljana neznosno draga: najemnina požre večino plače!

STA

10. mar. 2025 17:26 Osveženo: 17:32 / 10. 3. 2025

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Primož Lavre

Inštitut 8. marec je danes na župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića naslovil javno pismo glede stanovanjske problematike. Po njihovem bi morala občina bolj ustrezno voditi politiko obračunavanja in pobiranja NUSZ v primerih kratkoročne oddaje nepremičnin.

V pismu so Mestno občino Ljubljana pozvali, naj opravi izredni nadzor nad pobiranjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), osredotočen na nenamensko rabo stanovanjskih nepremičnin. Občina naj ob tem predlaga spremembe odloka o NUSZ, po katerih se bodo nepremičnine, ki se namesto za stanovanjsko rabo uporabljajo za kratkoročno oddajanje v najem, obdavčile višje, kot se trenutno, so zapisali.

Rešitev stanovanjske krize zahteva celovite ukrepe na ravni države, a občina lahko ukrepa tudi na druge načine. Občina ima pristojnost za določanje višine NUSZ, s katerim lahko ustrezneje obdavči lastnike, ki svoja stanovanja oddajajo v kratkoročni najem. Po veljavnem odloku se mora nenamenska raba zemljišč, ki so predvidena za stanovanjske namene, obdavčiti glede na njihovo dejansko rabo, v tem primeru kot območja za storitvene in trgovske namene, so navedli.

Inštitut zanima, za koliko stanovanjskih nepremičnin je odmerjen NUSZ glede na dejansko rabo, katere ukrepe izvaja občina za ugotavljanje skladnosti dejanske rabe s predvideno namembnostjo, koliko preverb skladnosti dejanske rabe je izvedla in koliko kazni je izrekla zaradi kršitev odloka. Zanima jih še obstoj primerov, ko so lastniki novozgrajenih stanovanj v prvih petih letih oproščeni plačila NUSZ, stanovanja pa kljub temu uporabljajo za kratkoročno oddajanje.

Na inštitutu so opozorili, da turistični najemi dvigujejo cene stanovanj in najemnine. Po analizi gospodarskega ministrstva je bilo število ležišč, ki se oddajajo prek platform Airbnb in Vrbo, leta 2023 skoraj petkrat višje kot 2015. Ponudba je skoncentrirana v Ljubljani, kjer je bilo v kratkoročni najem oddajanih kar 2365 nepremičnin. "Takšna rast zmanjšuje dostopnost stanovanj za prebivalce, saj povečuje najemnine in cene nepremičnin," so poudarili.

"Cene nepremičnin in najemnin nenehno rastejo, medtem ko dohodki prebivalcev ne dohajajo rasti stroškov bivanja," so še opozorili. Navedli so, da je nakup stanovanja ali hiše v Ljubljani za večino mladih nedosegljiv, najemnine pa postajajo nevzdržne tudi za študente, delavce, upokojence in mlade družine. "Med letoma 2015 in 2024 so se cene stanovanj v Sloveniji dvignile za kar 102 odstotkov, najemnine pa za 73 odstotkov," so zapisali.

Po podatkih časnika Finance oseba s povprečno plačo za najem enosobnega stanovanja v Ljubljani odšteje več kot polovico svojih prihodkov, pri čemer je treba poudariti, da kar 65 % prebivalcev Ljubljane prejema nižjo plačo od povprečne. Mednarodne institucije, kot sta OECD in Eurostat, priporočajo, da najemnina ne presega 30 % dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa naj ne presega 40 %. V Ljubljani najemnine bistveno presegajo te meje. Za primerjavo: najem enosobnega stanovanja v Ljubljani znaša 52 % povprečne neto plače, medtem ko ta delež v Berlinu znaša 34 %, v Rimu 32 % in na Dunaju le 31 %.