Revija Reporter
Slovenija

Jankovićeva kupčija - džamija v zameno za Stožice

Andrej Černic

17. nov. 2011 6:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Prav lahko bi se zgodilo, da bi morali nasedlo investicijo stožiškega kompleksa plačevati muslimani v Sloveniji. Iz »hvaležnosti« za odobritev projekta džamije. Prezadolženi Energoplan (solastnik stožiškega Grepa) je namreč še vedno lastnik nekaterih ključnih parcel za izgradnjo muslimanskega centra, ki jih bo morala Islamska skupnost še kupiti. Na te parcele so vpisane 4 nerešene bančne hipoteke v skupni vrednosti 7 milijonov evrov.

Džamija bi morala zrasti na območju med Kurilniško in Parmovo ulico v Ljubljani  v katastrski občini Bežigrad. Islamska skupnost je zato konec leta 2008 na tem območju kupila parcele v velikosti nekaj čez 10 tisoč kvadratnih metrov. Za ta posel je najela 2,6 milijona evrov vreden kredit pri Unicredit banki. Po besedah predstavnikov Islamske skupnosti je bilo doslej plačanih le za slabih 0,8 milijona evrov dolga. Preostanek, ki ga bodo morali slovenski muslimani še plačati, je torej 1,8 milijona evrov.

Tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je prejšnji teden dejal, da je med odgovornimi za upočasnitev projekta zbiranja denarja tudi kriza in da upa, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili v naslednjem letu: to bi bilo po njegovem mnenju odločilno pri iskanju donatorjev. A kaj, ko se računi morda ne bodo izšli tako enostavno, kot si predstavljajo v Islamski skupnosti. Morda bodo za izpeljavo projekta džamije prisiljeni celo financirati nasedlo investicijo Stožice.
 
Energoplan vleče za nos muslimane
Pa poglejmo, kako je do tega prišlo. Bistvo celotne zgodbe, ki vam jo bomo v nadaljevanju predstavili, je naslednje: podjetje Energoplan, ki je 37,5-odstotni lastnik stožiškega investitorja, podjetja Grep, ima še vedno v lasti nekatere parcele, ki so za izpeljavo projekta džamije ključnega pomena. Iz zemljiško-knjižnega izpiska lahko ugotovimo, da je parcela Islamske skupnosti obkrožena z več Energoplanovimi parcelami, ki jih morajo muslimani še odkupiti: odlok OPPN jih namreč umešča v projekt džamije.
 
Pri vsem tem je še najbolj problematično dejstvo, da ima na omenjenih parcelah Energoplan več nerešenih hipotek v višini 7 milijonov evrov. Gre za parcele, ki posegajo na območje Islamskega kulturnega centra in ga omejujejo na vzhodni in deloma na severno-zahodni strani. To pa še ni vse. Tudi zahodna stranica območja, ki ga imajo v lasti muslimani, je precej neuporabna za njihove namene: gre namreč za parcele, ki so spomeniško zavarovane. Zaradi tega lahko trdimo, da je Islamska skupnost na območju, kjer naj bi nastal njen največji projekt, ogrožena. In le vprašanje je, kako bo sploh lahko izpeljala svoj projekt.
 
VEČ V TISKANI IZDAJI