Stanovnikov kot v Murglah

Vnovično kandidaturo aktualnega predsednika Danila Türka je podprl tudi predsednik združenja borcev NOB, Janez Stanovnik, ki je ob tem predsedniške volitve označil za plebiscit, ki lahko ustavi nevarni tok v slovenski politiki. Uprl se je tudi vpisu fiskalnega pravila v ustavo, ker zanj to ni vprašanje formalnosti, ampak suverenosti. Položaj v Sloveniji zanj ni katastrofalen, imamo pa resen problem nizkega zaupanja vladi. Toda zakaj bi morali zaupati prav Janezu Stanovniku, ki ima sam resne probleme s svojimi nepremičninami?

V stanovanjsko hišo v Murglah se je vselil leta 1985, ko mu jo je v uporabo dodelil izvršni svet SR Slovenije kot takratnemu članu predsedstva SR Slovenije. Čeprav je imel sam kot nekdanji funkcionar OZN dovolj visoke prihodke (zato po neuradnih podatkih prejema še 5291 evrov tuje pokojnine poleg 1803 evrov domače), je zaprosil za službeno stanovanje, namenjeno funkcionarjem. Kot piše v odločbi, mu je bila stanovanjska hiša v izmeri 140 m2 dodeljena »v uporabo« in kot »članu predsedstva SR Slovenije«, zato je toliko bolj nenavadno, da jo je lahko odkupil v skladu s poznejšim Jazbinškovim stanovanjskim zakonom, po katerem so stanovanja lahko odkupili zgolj imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih.

Iz prodajne pogodbe, ki sta jo 11. 11. 1991 podpisala kupec Janez Stanovnik in prodajalec Rajko Pirnat kot predsednik vladne komisije za kadrovske in administrativne zadeve, izhaja, da se mu je pri nakupu stanovanjske hiše upoštevala pravica do 60-odstotnega popusta, ker je kupnino plačal v enkratnem znesku; poleg tega so bile iz kupnine odšteta sredstva lastne udeležbe. Na podoben način je stanovanjsko hišo dobil v uporabo in jo nato odkupil tudi njegov sosed Milan Kučan, le da jo je dobil s 30-odstotnim popustom, ker jo je odplačeval dvajset let.

Prodajna pogodba je urejala nakup stanovanjske hiše in garaže, hkrati pa tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču. Katere parcele naj bi pripadale funkcionalnemu zemljišču, ni bilo konkretno določeno. Zagotovo je bila to parcela 244/40 v katastrski občini Trnovsko predmestje (velika 311 m2), na kateri je stanovanjska hiša, toda Stanovnik je vpisan tudi kot lastnik parcele 244/41 (velika 363 m2), torej travnika zraven hiše. Ni pa tudi lastnik parcele 244/ 39, ki obsega 71 m2 dvorišča in celo 12 m2 stavbe njegove stanovanjske hiše.

Iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da je lastnik tega vogala Arelo, storitveno podjetje iz Ljubljane. Prejšnji lastnik je bil GPG (Gradbeno podjetje Grosuplje), ki je gradil njegovo in Kučanovo hišo. Na parcelah, kjer stojita hiši obeh eminentnih stricev, se je leta 1995 kot lastnik vpisala Republika Slovenija, enako velja tudi za obe parceli zraven hiš, na katerih je travnik. Zanimivo pa je, da svojega lastništva ni vpisala na vogalu Stanovnikove hiše, ki je tako še vedno ostal v lasti podjetja Imos Inženiring. To je leta 2005 zemljišče prepustilo GPG, tako da je lastništvo uskladilo z dejanskim stanjem. Posledica tega je, da Stanovnik ni mogel uveljavljati lastniške pravice nad tem vogalom, medtem ko se je lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik parcel 244/40 in 41 na podlagi šestega člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, ki ga je državni zbor sprejel leta 1999.

Janez Stanovnik zdaj živi v varovanem stanovanju v Centru starejših občanov v Trnovem, ki mu ga je leta 2009 kot častnemu meščanu dodelila mestna občina Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković. Nedavno so Finance pisale, da prodaja stanovanjsko hišo v Murglah za okoli pol milijona evrov. Verjetno bo zelo težko našel kupca za hišo, katere vogal je v lasti nekega skrivnostnega podjetja iz Ljubljane. Vsekakor nam težko deli nasvete nekdo, ki ni bil sposoben ustrezno lastniško urediti svojega lastnega premoženja, pa čeprav ga je dobil na izjemno lahek način.