Vprašanje, ali je komisija za preprečevanje korupcije pri pripravi poročila o premoženjskem stanju predsednikov strank grobo kršila lastno zakonodajo in pravila, vpliva tudi na razrešitev politične dileme, ali morata odstopiti Janez Janša in Zoran Janković. Kaj pa če bi moral zaradi zavestnega, kontinuiranega kršenja zakona odstopiti predsednik komisije Goran Klemenčič?

Poročilo protikorupcijske komisije (KPK), ki je zatreslo najprej dve največji politični stranki, nato pa hitro še vse druge, je pozornost obrnilo tudi na samo komisijo. Ta poudarja, da je to njeno mnenje dokončno, obenem pa je nekdanji predsednik ustavnega sodišča in predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm opozoril na ustavno spornost nemožnosti pritožbe na njene odločitve.

»Protikorupcijska komisija je začetek in konec vsega. Je hkrati nekdanji maršalat, obenem pa tudi že kar sodišče,« pravi Šturm, za katerega je škandalozno dejstvo, da preiskovanci niso dobili na  vpogled poročila komisije v pisni obliki, to zakon o integriteti in preprečevanju korupcije kot obveznosti komisije izrecno določa.

V TISKANI IZDAJI VEČ O PROTIPRAVNEM RAVNANJU PROTIKORUPCIJSKE KOMISIJE; O KOMISIJI KOT ORGANU ZA INKVIZICIJSKO DAJANJE MNENJ; O NEZMOŽNOSTI JANŠE, DA SE PRITOŽI NA UGOTOVITVE KOMISIJE; O VREDNOSTNIH, MORALNIH IN POLITIČNIH SODBAH V POROČILIU KPK.