Janković o prodaji Mercatorja: Očitno ne vidijo druge rešitve

Nekdanji predsednik uprave Mercatorja in sedanji župan Ljubljane Janković je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal, da o trenutnem stanju v Mercatorju ve premalo, da bi lahko karkoli komentiral. "Glede na to, da promet že vsa leta pada, predvsem na Hrvaškem, in to z dvomestno številko, pa tudi v Sloveniji zaostaja za lanskim in predlanskim rezultatom, očitno nimajo druge rešitve," je ocenil.

Glede razlike v ceni - Agrokor je lani ponujal 221 evrov, tokratna ponudba pa naj bi znašala 120 evrov za delnico - je dejal, da bi bilo mogoče treba vprašati tiste, ki so lani odločali in se niso odločili za prodajo, zakaj so to naredili, če niso imeli vizije, kako naprej z Mercatorjem.

Na pomisleke, da naj bi Agrokor prevzem financiral le z posojili, je Janković dejal, da "če nekdo dobi v banki kredit, to pomeni, da ima dovolj dobre reference". "Ni nujno, da bi imel lastni kapital," dodaja.

Na vprašanje, ali bo prodal svoje delnice Mercatorja - Janković je lastnik 62,5 odstotka družbe KLM naložbe, ta pa ima v lasti nekaj nad 61.000 delnic Mercatorja - je odgovoril, da je treba počakati na prevzemno ponudbo in da se bodo takrat odločili.

"Če se dobro spomnim, je to deveti poskus prodaje in nima smisla o tem govoriti, dokler ne bo objavljena javna ponudba. Ko bo ponudba, se bomo mi štirje (lastniki KLM so še Aleš Čerin, Jadranka Dakić in Marjan Sedej s po 12,5-odstotnimi deleži, op. p.) dobili," je dejal.

Pravi, da bi moral dati Agrokor tri odgovore: glede cene, usode slovenske proizvodnje in zaposlenih. Meni, da mora sedež Mercatorja ostati v Sloveniji.

Glede slovenskih dobaviteljev Janković meni, da ne bo sprememb, saj smo Slovenci navajeni na svoje blagovne znamke. Pravi pa, da se bo treba za polico boriti. "Ne vidim bojazni, da bi bili izrinjeni, bi pa morala to biti ena od zavez, da se za določeno obdobje zagotovi slovenska proizvodnja. In ta ne sme biti zmanjšana, nato pa se bo pokazalo, ali se lahko širi, denimo, v Konzum," je dejal.

Prav glede tega pa je zelo zaskrbljen minister Židan. "Mercator ne pomeni samo 12.000 delovnih mest v Sloveniji, pomeni tudi posredno 100.000 zaposlenih v proizvodnji hrane," je opozoril in dodal: "Z veliko zaskrbljenostjo gledam, če se pojavljajo kupci, ki ne dokažejo, da imajo realni denar, temveč samo željo, da bi kupili svojega tekmeca. Dodatno nelagodje pa mi povzroča to, da Mercator kupuje njegov neposredni konkurent, pa tudi proizvajalec hrane in s tem tudi konkurent slovenski proizvodnji hrane."

Židan od prodajalcev svojih deležev v Mercatorju pričakuje, da bodo upoštevali vse te okoliščine ter da bodo znali zaščititi ne le svoj neposredni interes, temveč tudi interes zaposlenih kot slovenske proizvodnje hrane. "Bojim pa se, da prodajalci sedaj zasledujejo le svoje ozke prodajne interese in se ne zavedajo pomena, ki ga ima Mercator za Slovenijo, kjer rezervnih delovnih mest preprosto ni," je sklenil.

NLB, članica prodajnega konzorcija, ki je prejšnji teden potrdil, da se o prodaji skupnega 53-odstotnega deleža Mercatorja pogaja z Agrokorjem, naj bi po neuradnih informacijah Dela svoj, skoraj 11-odstotni delež že prodala. O prodaji svojega 8,43-odstotnega deleža sedaj odločajo nadzorniki Pivovarne Laško.

Največji posamični lastnik Mercatorja je Pivovarna Union, sledijo NLB, Societe Generale - Splitska banka (10,17 odstotka), Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenije (8,01 odstotka), NKBM (5,24 odstotka), Hypo Alpe Adria (4,40 odstotka), GB (3,80 odstotka), Prvi Faktor-faktoring Beograd (3,35 odstotka) in Radenska.