Janko Marinko nadut do »drugorazrednih«

Ko smo pretekli teden pisali o izbiranju novega predsednika vrhovnega sodišča, ki bo nasledil sodniško sramoto Branka Maslešo (za zdaj kaže v smeri podpredsednice Nine Betetto), smo le na kratko omenili generalnega sekretarja vrhovnega sodišča Janka Marinka. Pa si Marinko zasluži podrobnejšo obravnavo, saj je na tem položaju že 18 let in je medtem, ne da bi sploh sodil, napredoval v višjega sodnika.

Marinko je s svojo zvestobo prepričal še vsakega predsednika vrhovnega sodišča, zato je lahko obdržal pozicijo, vendar je po besedah naših virov z vrhovnega sodišča njegov odnos do nižjih na hierarhični lestvici povsem drugačen. Do njih naj bi bil nadut in aroganten, tako do administrativnega osebja kot do strokovnih sodelavcev, med katerimi so tudi pravniki z boljšim znanjem od sodnikov. Izjema glede njegovega odnosa je menda samo ena od podrejenih sodelavk. Svoj odnos do strokovnih sodelavcev na sodiščih je po besedah več naših virov Marinko izkazal na nedavnem sestanku z njihovimi predstavniki.

Zaradi slabega položaja strokovnih sodelavcev na sodiščih so ti pred slabim letom dni ustanovili sindikat pravnikov v pravosodju, katerega predsednik je Marko Samardžić, strokovni sodelavec na oddelku za gospodarsko pravo okrožnega sodišča v Ljubljani. Pred leti je veljalo, da je delovno mesto strokovnega sodelavca na sodiščih stopnica do sodniške funkcije, saj gre pri strokovnih sodelavcih za pravnike z državnim pravniškim izpitom, ki med drugim pišejo osnutke sodb za sodnike. Med njimi so tudi vrhunski pravniki,  boljši od mnogih bleferskih sodnikov, toda v zadnjem času se je ta naravna karierna pot povsem ustavila. Imenovanje novih sodnikov je skoraj blokirano, mnogi strokovni sodelavci so v negotovih razmerah, saj so iz časa programa Lukenda za zniževanje sodnih zaostankov zaposleni le za določen čas.

Prav o svojem slabem položaju so želeli govoriti z Marinkom, ki jim je, kot so nam zatrdili naši viri, vzvišeno razložil, da so tako ali tako anomalija v sodnem sistemu, njihovo delo pa bi lahko delal tudi slabše plačani personal. Da so sploh lahko veseli, da imajo delo. V sindikatu pravnikov v pravosodju so bili zgroženi, glede svojega statusa so se obrnili tudi na ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki pa se z njimi sploh ni hotel ukvarjati, češ da so stvar sodstva, in si je tako opral roke.

No, predsednik vrhovnega sodišča Masleša se je povsem strinjal z ugotovitvami in odnosom »svojega« Marinka do strokovnih sodelavcev. Problem pa je širši, saj pomeni ustavitev dotoka mladih, usposobljenih pravnikov med sodnike utrjevanje okostenelih vzorcev v sodstvu, ujeto v staro miselnost, s starimi partijskimi kadri, ki so si dobro postlali.