Janji Roblek zaradi preplačevanja sodnikov vzeli vodenje kranjskega sodišča

Petčlanski senat vrhovnega sodišča je po majski glavni obravnavi odločil, da je sodni svet napako na kranjskem sodišču ustrezno označil za hujšo kršitev in da je bila odločitev o razrešitvi Roblekove upravičena, piše Dnevnik.

Sodni svet se je konec lanskega leta za takšno potezo odločil, ker je Roblekova med letoma 2015 in 2020 dvanajst novoizvoljenih sodnikov uvrstila v previsoke plačne razrede. Namesto v izhodiščni, 47. razred, ki pomeni 2675 evrov bruto mesečne plače, jih je uvrstila v dva do štiri višje plačne razrede, zaradi česar je proračun sodišča oškodovala za 63.444 evrov. Pri tem ni šlo za favoriziranje posameznih sodnic in sodnikov, temveč za sistemsko napako.

Roblekova, ki je napako po enem izmed izobraževanj za vodstva sodišču prijavila sama in jo začela sanirati, je zatrdila, da je do napake prišlo, ker je zaupala vodstvu uprave sodišča in kadrovski službi in bila prepričana, da se je spremenila praksa pri razvrščanju novih sodnikov v plačne razrede. Z večino sodnikov se je nato tudi dogovorila, da vrnejo preplačano, razliko (okoli 10.000 evrov) pa se je zavezala vrniti iz lastnega žepa.

Ker je bila nekdanja predsednica sodniškega društva in nekdanja članica komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu prepričana, da jo je sodni svet neupravičeno razrešil, je sprožila upravni spor, s katerim pa ni bila uspešna. Roblekova je problematizirala že sam zakon o sodiščih, ki je po njenem mnenju v delu, ki predpisuje razrešitev predsednikov sodišč, v nasprotju z ustavo, ker je preveč splošen in nesorazmeren.

Zatrjevala je tudi, da je sodni svet ni obravnaval enako kot njenih kolegic (dve predsednici novomeškega sodišča sta prav tako po enkrat novi sodnici uvrstili v previsok izhodiščni razred), da sodni svet nepravilnosti niti ni zaznal sam, da je kranjsko sodno okrožje pod njenim vodstvom dosegalo dobre rezultate, da je sodni svet dal preveliko težo mnenju predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki je nasprotoval njenemu imenovanju za predsednico sodišča in posledično po njenem ni povsem objektiven ...

Vrhovno sodišče je njeno tožbo zavrnilo, pri čemer je med drugim poudarilo, da je bila za razvrščanje novih sodnikov v plačne razrede vsekakor odgovorna predsednica sodišča in da te odgovornosti ne more prenesti na strokovne službe, še piše današnji Dnevnik.