Odškodninska tožba Janše zaradi afere Patria prenesena v Kranj

Janša toženim očita nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Poleg države so med toženimi nekdanja državna tožilka in zdajšnja odvetnica Branka Zobec Hrastar, tudi avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča obsodila na zaporne kazni.

V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, Masleša pa je predsedoval omenjenemu senatu. Obsodbo je ustavno sodišče na koncu razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, do katerega pa ni prišlo, saj je zadeva prej zastarala.

Janša je odškodninsko tožbo sprva vložil na ljubljansko okrožno sodišče, a je nato njegov odvetnik Franci Matoz predlagal prenos krajevne pristojnosti. Zahtevo je utemeljil s pojasnilom, da so med toženci sodniki vrhovnega in višjega sodišča in nekdanja okrajna sodnica, vse njihove institucije so v Ljubljani, celo v isti stavbi kot ljubljansko okrožno in imajo vpliv na delovanje sodišča v Ljubljani.

Sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec, je presodil, da obstajajo utemeljeni razlogi za prenos pristojnosti, a pri tem ni upošteval odgovora in zahteve pooblaščencev toženih za izločitev dveh vrhovnih sodnikov, saj jim ju okrožno sodišče ni posredovalo pravočasno, piše Delo.

Masleša, Štrukelj in Žalikova so namreč predlagali, naj o predlogu za prenos sojenja ne odločata Zobec in Štravs, ker da sta glede na nekatere druge postopke in izjave v medijih očitno naklonjena Janši.

Po poročanju Dela je ljubljansko sodišče odgovor in zahtevo tožencev na vrhovno sodišče poslalo šele dan po tistem, ko so vrhovni sodniki o prenosu pristojnosti že odločili in spis dodelili celjskemu sodišču.

To jim ga je februarja zavrnilo, ker ni bilo odločeno o zahtevi za izločitev sodnikov. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ga je nekaj dni pozneje zavrgel kot prepoznega, aprila pa so svoj predlog za prenos krajevne pristojnosti vložili Štrukelj, Žalikova in Masleša.

Podpredsednik vrhovnega sodišča Midrag Đorđević je nato iz senata glede odločanja o prenosu sojenja vendarle izločil Štravsa. Senat v sestavi vrhovnih sodnic Nine Betetto, Ane Božič Penko in Karmen Iglič Stroligo je ugodil predlogu toženih in zadevo prenesel v obravnavo kranjskemu okrožnemu sodišču.

Po mnenju vrhovnih sodnic v odločitvi o prenosu sojenja v Celje sicer ni ničesar, kar bi kazalo na zlorabo in je tak sklep skladen s sodno prakso, bi pa lahko splet procesnih in administrativnih zapletov pri strankah postopka ali javnosti ustvaril vtis o pristranskosti celjskega sodišča.

Matoz je ponovnemu prenosu sicer nasprotoval in se pri tem skliceval na odločitev, da je bilo kot pritožbeno sodišče v pravdi, ki jo je zaradi afere Patria proti državi sprožila SDS, določeno višje sodišče v Mariboru zaradi sodnika Štruklja. Indikativna pa je tudi odločitev predsednika višjega sodišča Antona Panjana, ki je odredil pregled poslovanja sodišča v Ljubljani, vključno s forenzično preiskavo vhodne štampiljke in sodne pošte sodišč z zahtevo za izločitev dveh vrhovnih sodnikov, kar da vse dokazuje vpliv toženih sodnikov na delovanje ljubljanskega sodišča, je zatrjeval Matoz.