Kot je na včerajšnji predstavitvi na ministrstvu za kulturo povedala urednica in založnica knjige Maja Jug Hartman, bralec v knjigi izve, kaj in kako so jedli pri Valvasorjevih, kašne so bile naravne danosti, rodovitnost in gospodarske panoge po gradovih, v mestih, trgih in samostanih, kakšna živila so poznali ter kakšno hrano so jedli vsak dan in ob posebnih priložnostih, kot so rojstvo, poroka in smrt.
Knjigo bogati slikovno gradivo - Valvasorjeve tipografije gradov ter nekaj upodobitev živil in prehranjevanja v likovni umetnosti v 17. stoletju. Gre za dela, ki jih hrani Narodna galerija v Ljubljani.
Knjigo uvede poglavje o Valvasorju ter njegovi Slavi vojvodine Kranjske, sledi poglavje o prehranski kulturi Evrope v 17. stoletju, s čimer je želel, kot je povedal Bogataj, pokazati vpetost Kranjske v širše evropske tokove. Kot zanimivost je izpostavil, da je bilo v 17. stoletju kuharsko znanje še vedno del medicine, da je kuharija šele v 18. stoletju postala umetnostna kategorija in da se je šele pozneje osamosvojila.
V Evropi so po njegovih besedah v 17. stoletju uživali manj mesa kot v drugih stoletjih. Jagnjetini in ovčetini se ni več dajalo tolikšnega pomena in na veljavi je pridobilo prašičje meso. Glavna maščoba, ki so jo uporabljali, je bilo topljeno maslo, veliko manj so uporabljali svinjsko mast in oljčno olje. Ob kislem se je v 17. stoletju vedno bolj uveljavljal sladek okus. Vinu je postalo močna konkurenca žganje, začenjali so izdelovati tudi sladke likerje. Pomembne novosti tega obdobja pa so bile kava, čaj in čokolada.
Odlika Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske je tudi slikovno gradivo, ki pa ga za področje kulinarike žal ni, je povedal Bogataj. To področje je tako mogoče rekonstruirati le na podlagi Valvasorjevih opisov. Ti so izjemno natančni, iz česar je po Bogatajevih besedah mogoče sklepati, da jih Valvasor ni zapisal na podlagi pripovedovanja, ampak da je bil prisoten pri celotnem postopku izdelave jedi, ki jih je tudi preizkušal, saj marsikje zapiše, da je bila neka jed okusna. Dodal je, da ga je Valvasor občasno presenetil s svojo hudomušnostjo.
Kot je na predstavitvi knjige še povedala Maja Jug Hartman, z izdajo knjige Z Valvasorjem za mizo - Prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja obeležujejo 330-letnico izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Drugi razlog za izdajo knjige pa je nedavno podeljeni naziv Sloveniji Evropska regija gastronomije 2021. Dodala je, da je pričujoča knjiga prva v ciklu izdaj s področja gastronomije in kulinarike, ki jih bodo izdajali z namenom predstavitve tega področja v letu 2021 in še v letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma.
Izid knjige je podprlo ministrstvo za kulturo. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto je poudarila, da je knjiga odlična pridobitev, ki bo bralcu z nove perspektive približala slovensko kulturno dediščino.