Jezus se je čudil veri rimskega stotnika (prim. Mt 8,10) in osupnil je nad nevero v svojem domačem kraju (prim. Mr 6,1-6). Vero jemljemo kot nekaj zelo močnega: Vera gore premika. (Mt 17,20). Vendar nevera ni nič šibkejša. Nevera je izjemno močna sila. Ima izjemno moč. Npr. Eva je pokazala nevero do Božje besede in z njo je okužila vse človeštvo. Noetovim opozorilom niso verjeli, in zgodil se je vesoljni potop, v katerem je umrlo vse človeštvo, razen Noeta in njegovih najbližjih.
Zaradi nevere mnogih v Izraelu, so v puščavi umirali, še preden so prispeli v Obljubljeno deželo. Nevera se dogaja skozi vso Staro zavezo. Nova zaveza veliko govori o veri, ima pa tudi kaj povedati o neveri. V Jn 3,16-18 dobimo odgovor, zakaj je BOG poslal Jezusa tudi v Slovenijo. Tudi na Slovenskem vera prinaša blagoslov, nevera pa prekletstvo. Glede vere in nevere nam pisci Nove zaveze prinašajo poln krožnik argumentov v Jn 8,24. 12,42-43; o pogubnih posledicah nevere nam postrežejo v 2 Tes 2; Rim 11,20; Raz 21,8. Posledica nevere je prekletstvo.
Markov evangelij pokaže na moč nevere. V Galileji so predhodno bili zelo navdušeni nad Jezusom, ker je tam storil veliko čudežev: ozdravil mnogo bolnih, izganjal hude duhove…množice so norele za Jezusom, ker so si obetale od njega koristi. Ko pa je Jezus vstopil v svoj domači kraj, v Nazaret, pa glej ga zlomka, nobenih množic nikjer.
Nad tem dejstvom pa je Jezus presenečen. Običajno so množice ljudi tiste, ki so se čudile nad Jezusovimi čudeži. V Nazaretu se pa Jezus čudi. Ne doživi nobene sprejetosti. Sprejet ni niti od svojih sorodnikov. Obnašanje slednjih nam predstavi Mr 3,21. Nazaret je res trda zemlja za evangelij. Glede na vse, kar so Jezusovi rojaki slišali o njem, glede na vse, kar so jim drugi povedali o njegovih čudežih, so ob njegovem obisku tako trdosrčni, da se Jezus čudi nad njihovo nevero.
Nevera povzroča trdosrčnost (prim. Jn 5,39-40; 6,28; Mt 23,37). Jezus je v Nazaret prišel iz Kafarnauma, ki je oddaljen približno 40 kilometrov. Nazaret je takrat imel cc. 500 prebivalcev. Gospod je prišel v svoj tako nepomemben domači kraj, ki ga nihče do takrat ne omenja; celo nobene cerkve ni bilo v Nazaretu do 4. stoletja po Kr.. Gospod se je vrnil v to majhno mesto, na svoj zadnji obisk k ljudem, ki so mu bili najbolj domači.
Če živiš 30 let v mestu s 500 prebivalci, poznaš vse, in vsi poznajo tebe. Ko je prvič v času javnega delovanja prišel domov, je prišel sam, in ob koncu obiska so ga njegovi rojaki hoteli poriniti čez prepad, potem ko jim je zaupal, da je on Mesija (prim. Lk 4,14-30). Tokrat je prišel z učenci, da se bodo naučili biti zavrnjeni. To je lekcija, brez katere Jezusovi učenci ne preživijo. Takoj potem obisku Nazareta jih namreč Jezus pošlje na teren (prim. Mr 6,7-13). Na svoje oči so videli brezbrižnost Nazarečanov. Nobenega interesa ni v Nazaretu za Jezusa.
In 1,11 pravi, da je med svoje prišel, vendar ga njegovi niso sprejeli. Ne vemo, kaj je Jezus učil v nazareški shodnici, vemo pa, da je povzročil šok. (prim. Mt 7,29, Jn 7,15, Lk 4,32). Nazarečani mu postavljajo neumna vprašanja, čeprav je očitno, da iz Jezusa sije Božja moč, oni dvomljivo sprašujejo, od kod mu vse to. Nevera paše povsod, razen ob razodevanju resnice kapitulira. Zato skeptikom ne pomaga niti, če kdo vstane od mrtvih…(prim. Lk 16,31).
Nevera poudarja nebistveno. Nazarečani rečejo: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mr 6,3). Kakšno zvezo ima to vprašanje z vsem skupaj? Namesto, da bi se osredotočili na Božjo moč, napadejo njegovo družino, iz katere izhaja in ni nič posebnega. Prihaja iz nepomembnega mesta in iz nepomembne družine. Sploh ni del elite. Jezus postane svojim rojakom kamen spotike, s svojim evangelijem vred. (prim. 1 Kor 1,23). Jezusovi učenci so se veliko naučili v Nazaretu.
Tudi v Sloveniji imamo kraj, ki se imenuje Nazaret oz. Nazarje, kjer je Marijina hiša. Morda je naša celotna domovina podobna Nazaretu. Izkušnja nevere v Sloveniji pripravlja Jezusove učence na prihodnje poslanstvo. (prim. Mt 10,16.18-20). Vsem svojim pod Triglavom vliva nalezljivo upanje z besedami: »Bodite pogumni!« (Jn 16,33)
