Meni pa, da DZ izgublja temeljno poslanstvo, to je, da predstavlja, oblikuje in ustvarja politično središče slovenske nacije.
"To se izraža tudi v tem, da to ni več prostor spoštljivega odnosa do slovenske osamosvojitve", je dodal Podobnik.
Po njegovih navedbah je prvi sklic DZ prevzel štafeto Skupščine RS z veliko odgovornostjo, kako mlado slovensko državo napolniti z vsem, kar je ključno poslanstvo vsakega parlamenta nove države. V tem so bili, kot pravi, dobri, "siloviti", predani in odgovorni. "To je bil sklic, v katerem so se združili mladi rodovi talentiranih in nadarjenih slovenskih politikov z bolj izkušenimi," je navedel Podobnik.
Obdobja od 1992 do 1996 se še posebej spominja kot časa, ko je Slovenska ljudska stranka (SLS) programsko, politično, organizacijsko in kadrovsko rasla in dobila na parlamentarnih volitvah 1996 veliko podporo med ljudmi. "Danes, iz današnjih perspektiv osiromašenih političnih projektov se šele vidi, kako velika zgodba slovenske države je bila SLS. Žal se zdi, da usiha in da nima več moči za optimistično nadaljevanje," ugotavlja.
Današnje delo DZ spremlja kot aktiven državljan in ugotavlja velike razlike v primerjavi s prvim sklicem. "Vedno bolj občutim veliko vrzel, skoraj tragiko, ker so se v veliki meri izgubile nove politične elite - v najboljšem pomenu te besede -, ki so iskreno, brez računanja za osebne položaje, delovale za demokratično prenovo Slovenije," je pojasnil.
DZ se je prvič v samostojni Sloveniji sestal 23. decembra 1992. Takratni sklic je sestavljalo osem poslanskih skupin, in sicer: LDS (z 22 poslanci), SKD (15), ZL (14), SNS (12), SLS (10), DS (6), Zeleni (5), SDSS (4) ter predstavnika narodnih skupnosti. Sestava se je skozi mandat nekoliko spremenila.
