Janezovi volivci so hitro pozabili, kako so nekoč tudi oni bili migranti
21. jun. 2025 6:00 Osveženo: 7:40 / 21. 6. 2025
Migranti pred azilnim domom na Viču v Ljubljani
V Ljubljani prebivam že skoraj tri desetletja in v tem času se mi je zgodilo toliko reči, da bi lahko tarnala tri dni, od večera do jutra, o nevarni prestolnici. Kraja dragega kolesa in lepih sončnih očal ter za vekomaj izgubljena denarnica so samo tri konkretne zoprnije, ki so me doletele
Če se lotim iskanja igle v senu, zlahka najdem še več neprijetnosti, ki me v Ljubljani motijo: na primer vrabci, ki poleti zavreščijo ob skrajno nehumanih jutranjih urah, prav na drevesu, ki se bohoti pod balkonom moje spalnice. Ne pretiravam, le pomislite, da utrujeni ob polnoči zaspite, pa vas že štiri ure pozneje prebudijo te male pernate nadloge? To boli! Možgani me pečejo! Seveda se zavedam, da so to samo moje osebne kaprice in zato niso primerne za posploševanje. Nikoli ne bi smeli posploševati, o nikomer in o ničemer.
Celotna vsebina je na voljo le naročnikom.
Preberite celoten članek
Sklenite naročnino na Reporterjeve digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Postanite naročnik
- Spletna stran brez oglasov
- Ekskluzivne zgodbe, razkrita ozadja in poglobljeni intervjuji
- Izbrani članki iz tiskane izdaje Reporterja že v nedeljo ob 20. uri
- Dostop do digitalnega arhiva Reporterjevih člankov
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke