Leta 2023 je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. V strokovni javnosti ni bilo enotnega mnenja, ali je država sredstva, namenjena promociji slovenske pisane besede, porabila učinkovito. Kritiki so menili, da bi Slovenija svojo knjižno produkcijo in založniško panogo lahko podprla na bolj uspešne načine. Sredstev ni bilo malo – po ocenah jih je bilo več kot sedem milijonov evrov.

Netransparentna poraba javnih sredstev

Javna agencija za knjigo leto in pol po sejmu še vedno ni razkrila natančnih številk. Dodatne dvome o transparentnosti porabe javnih sredstev vzbuja dejstvo, da JAK na Portalu javnih naročil Republike Slovenije še vedno ni objavil podatkov o oddanih evidenčnih naročilih za leto 2023, čeprav bi to moral storiti do konca februarja 2024. Za leto 2022 je bilo takih naročil za več kot pol milijona evrov, v letu 2023, v času priprav na frankfurtski sejem, je bilo teh verjetno še precej več.

Nenavadno je, da je prejšnjemu svetu Jaka mandat potekel tik pred začetkom Frankfurtskega sejma 17. oktobra 2023, ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je nove člane sveta vladi predlagala šele dva meseca kasneje, to je 21. decembra 2023. JAK tako med trajanjem Frankfurtskega knjižnega sejma ter še dva meseca po njem sploh ni imel svojega najvišjega organa, torej sveta. Iz »svoje« kvote je ministrica v svet predlagala Tanjo Tuma, vodjo svojega kabineta Nino Ukmar ter dr. Leva Krefta, ki je bil nato imenovan za predsednika sveta. Za podpredsednika je bil imenovan Vladimir Kukavica, drugi člani pa so postali dr. Miha Kovač, Dušan Merc in Iztok Ilc.

Poleg vprašljive porabe sredstev za gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je skrb zbujajoča tudi netransparentnost pri razdeljevanju sredstev rednih transferjev, ki jih JAK vsako leto razporeja uporabnikom. Ena prvih nalog novega sveta je bila imenovanje strokovnih komisij, ki odločajo o razporejanju sredstev. Iz zapisnikov, pridobljenih na podlagi zahteve po dostopu do informacij javnega značaja, izhaja, da je postopek potekal precej neprofesionalno. 

Direktorica Jaka Katja Stergar je namreč na 3. seji sveta kar med samo sejo predlagala kandidatko, ki sploh ni bila na glasovnici. Hkrati je omenila, da je bil eden izmed kandidatov za člana komisije ustno obtožen akademske prevare, čeprav za to ni imela nobenih dokazov. Seveda je bila kandidatka, ki jo je predlagala direktorica, na seji sveta izvoljena, omenjeni kandidat pa ni prejel niti enega glasu.

Zakaj je članstvo v komisijah tako pomembno? Komisije so v letu 2023 razdelile več kot pet milijonov evrov sredstev, od tega več kot tri milijone za podporo izdaji knjig s področij leposlovja in humanistike. Vlasta Vičič, ki na Jaku bedela nad knjižno produkcijo, je na 5. seji sveta razkrila, da strokovna komisija pri ocenjevanju vlog ni bila seznanjena z rezultati preteklih obdobij, čeprav so javno dostopni, da pa so bili rezultati ocenjevanja skoraj identični tistim iz prejšnje sestave komisije, kar naj bi bilo »zgovorno samo po sebi«. 

Sašo Švigelj

Vičičeva je razkrila tudi, da shema državnih pomoči ne dovoljuje sofinanciranja programov v višini, ki presega 70 odstotkov stroškov prijavitelja. A JAK je kljub temu nekaterim založbam financiral bistveno več – založbi VigeVageKnjige so proračunski uporabniki financirali kar 97,7 odstotka stroškov, Založbi Cf* pa 74 odstotkov vseh stroškov, o čemer smo v preteklosti že pisali.

Predsednik sveta v konfliktu interesov

Iz zapisnikov sej sveta Jaka pa izhaja tudi, da so nekateri člani sveta že maja 2024 zahtevali podatke o tem, katerim založbam JAK financira več kot dovoljenih 70 odstotkov stroškov. Direktorica Katja Stergar je dostop do teh podatkov vztrajno zavračala, pri tem pa ji je z nesklicevanjem sej asistiral kar predsednik sveta dr. Lev Kreft.

Tudi sami smo preverili podatke v javno dostopnih bazah in našli še nekaj založb poleg prej navedenih, ki so sofinancirane nad dovoljeno pomočjo, naleteli pa na, kot kaže, tudi vrh ledene gore. JAK je namreč v letu 2023 založbi Sophia nakazal 154.000 evrov javnih sredstev. Hkrati so njeni čisti prihodki iz poslovanja znašali zgolj 35.514 evrov, skupni stroški pa 183.165 evrov. S tem je JAK založbi kril kar 84,1 odstotka vseh stroškov, kar je v nasprotju s shemo državnih pomoči, ki določa, kot rečeno, da delež sofinanciranja ne sme preseči 70 odstotkov vseh stroškov programa.

In zdaj ključni podatek: eden od dveh soustanoviteljev založbe Sophia je nihče drug kot predsednik sveta Jaka dr. Lev Kreft, med njenimi zastopniki v preteklosti pa je bila tudi Vlasta Vičič. Zanimiv je tudi podatek, da so se sredstva za knjigo, ki jih je JAK namenil založbam v letu 2024, znižala za 7 odstotkov, kar je med založniki povzročilo precejšnje razburjenje, založba Sophia prejela kar 18 odstotkov več sredstev kot leto prej. Vse to odpira resna vprašanja o konfliktu interesov in netransparentnem delovanju Javne agencije za knjigo.

Pogovarjali smo se z več založniki, ki so opozorili tudi na skrb zbujajočo prakso: nekatere založbe posameznih knjig, za katere prejmejo javna sredstva, sploh ne izdajo ali pa jih natisnejo le v minimalnem številu izvodov, ki jih nato preda Jaku. To naj bi potrjevali podatki s portala za spremljanje enotne cene knjige, ki ga vodi prav JAK in vključuje javno dostopno bazo knjig s fiksno ceno, saj nekaterih knjig, ki so sofinancirane, na tem portal sploh ni. Dodatno na to pa kaže tudi dejstvo, da nekaterih od sofinanciranih knjig že manj kot leto po izidu sploh ni več mogoče kupiti. Verjetno je že skrajni čas, da poleg založnikov na vrata Jaka potrka tudi kdo drug.