Ob imenu Igor Vidmar vam bo wikipedia postregla s podatkom, da gre za »slovenskega novinarja, glasbenega promotorja, managerja, producenta, političnega aktivista in komentatorja«. Kot je ta ponedeljek izkazal v oddaji Studio City, se res izvrstno znajde v vlogi političnega aktivista, ki je tokrat tik pred volitvami s svojim »komentarjem« izvedel klasični agitprop, v katerem je z vsemi topovi napadel predsedniškega kandidata Boruta Pahorja. Najprej je seveda potrebno izpostaviti, da Vidmar ne more biti ne novinar ne komentator, saj je oboje nezdružljivo z vlogo političnega aktivista. To se izključuje po vseh kodeksih novinarske etike.
Če se vrnemo na njegov agitprop: izpostavil bi, da osnovni problem ni v sami kritiki Pahorja, ki je lahko v delu tudi upravičena, ampak v tem, da »nepristranski komentator« hkrati niti z besedico ne kritizira Marjana Šarca, kljub temu, da tudi tega spremlja še kako veliko spornih ravnanj. Tako pa se že v uvodu sprašuje, »ali bomo v nedeljo izkoristili priliko za spremembe na vrhu, ali pa bo, kot kaže, zmagala apatija in nesveta aliansa ljubiteljic šova predsednika Barbike in dela desnice«. Med drugim Pahorju očita, da je »zrežiral farso sprave… opletal z janšistično floskulo o stricih iz ozadja…in se nazadnje celo odpovedal moralni avtoriteti«.
Če se Vidmar že spreneveda glede stricev iz ozadja, slednji pač zelo dobro vedo, zakaj so vlogo aktivista v Studiu City namenili ravno temu bizarnemu liku. Zanje opravlja umazano delo v ospredju, igra vlogo komentatorja in je za to še dobro plačan iz denarja plačnikov RTV prispevka.
Igor Vidmar ne more biti ne novinar ne komentator, saj je oboje nezdružljivo z vlogo političnega aktivista. To se izključuje po vseh kodeksih novinarske etike.
Toda, kaj o takšnih ekscesih na javni (!) RTV Slovenija govorijo predpisi. V njihovih lastnih »Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija« so si zapisali, da je potrebno z nepristransko držo novinarja poslušalcem in gledalcem omogočiti, da si o zadevi sami oblikujejo sodbo.
O obravnavanih temah morajo novinarji in sodelavci zagotoviti uravnoteženo predstavitev mnenj. Nadalje piše v merilih, da »velja za redne informativne in druge oddaje tudi v času volilne kampanje prepoved politične propagande« (!). V 4. členu zakona o RTV Slovenija pa stoji, da ta javni zavod »zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje«.
Skratka, predpisi, ki naj bi na javni televiziji v informativnem programu onemogočali delovanje tipov kot je Vidmar, so farsa, zanje se na RTV nihče ne zmeni. Lahko stavite, da o zadevi ne bo razpravljal ne programski svet, niti ne bo protestne izjave aktiva Društva novinarjev Slovenije.
S toleriranjem ali celo spodbujanjem tovrstne primitivne propagande nam odgovorna urednica informativnega programa TVS Jadranka Rebernik, direktorica TVS Ljerka Bizilj in generalni direktor Igor Kadunc sporočajo, da smo bebci, ki njihovega agitpropa resda nismo prisiljeni gledati, smo ga pa prisiljeni plačevati. Plačujemo seveda tudi urednico Studia City Alenko Kotnik, pod katere okriljem nastajajo takšni umotvori.
Milan Kučan
