Erjavec: Slovenija bo prosila Bruselj za mediacijo pri prenesenih deviznih vlogah

Ustavna komisija danes še ni sprejela sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB pred posledicami odločitev hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Sklepe o zaščiti banke je sprejela skupščina NLB, vlada pa pripravlja pismo Evropski komisiji s pozivom k mediaciji v problematiki.

Ustavna komisija se je danes tako seznanila z alternativnim predlogom strokovne skupine za dopolnitev ustavnega zakona in sklenila, da se na predlog članov strokovne skupine njeno sestavo dopolni z ustavnimi strokovnjaki. Poleg tega je ustavna komisija danes sklenila, da strokovna skupina, ki je ocenila predlog dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB pred nezakonitimi sodbami hrvaških sodišč, v kratkem pripravi še pisna stališča o osnutku sprememb ustavnega zakona.

Predlagatelji dopolnitve ustavnega zakona, poslanci SDS in NSi, so sicer menili, da bi lahko sestavo strokovne skupine dopolnili tudi po sprejetju predloga za formalni začetek postopka za spremembo, vendar so temu nasprotovali v SMC, predsedujoči komisiji Milan Brglez pa tega predloga, ki bi sicer moral biti podprt z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, ni dal na glasovanje.

"Ne gre za zavlačevanje, temveč iskanje skupne poti," je dejal Brglez, ki bo do petka do 12. ure sprejemal predloge poslanskih skupin za imenovanje ustavnopravnih strokovnjakov v skupino.

Poročevalka strokovne skupine Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da so ocenili, da je predlog, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb, neprimeren za nadaljnjo obravnavo. "Strokovna skupina nasprotuje ukrepom, ki bi neposredno nalagali ravnanje slovenskim bankam in sodiščem," je navedla.

Zato so predlagali alternativno rešitev, da se v ustavni zakon vnese opredelitev t.i. izjeme javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je ocenila, da predlog komisije vsaj posredno odgovarja na nekatere pomisleke. Na vladi sicer še niso razpravljali o alternativnem predlogu, v imenu finančnega ministrstva pa je dejala, da bi lahko predstavljal enega od elementov zaščite NLB.

Sklepe o tej problematiki je medtem sprejela skupščina NLB, na kateri je državo kot edinega delničarja zastopal Slovenski državni holding (SDH).

Uprava NLB bo morala skladno s skupščinskim sklepom sprejeti ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oz. morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč zoper LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos s spremljajočim dopisom ministrice za finance, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Uprava največje slovenske banke mora ukrepe sprejeti na način, da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega pravnega reda ter sklenjenih mednarodnih pogodb (sporazum o vprašanjih nasledstva in mokriški memorandum), predvsem pa nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, pri upravljanju pa v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.

Nadzornikom NLB je medtem skupščina naložila, da najpozneje do 31. maja SDH predložijo pisno poročilo o razlogih za izvedeno plačilo po sodbi višjega sodišča v Zagrebu, vključno z vsemi relevantnimi gradivi za organe upravljanja, zunanjimi pravnimi mnenji oz. stališči morebitnih drugih svetovalcev, ki jih je NLB naročila v tej zadevi ali v drugih zadevah, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge.

Vraničar Ermanova je povedala, da današnji sklepi skupščine NLB na ustrezen način povzemajo nedavne sklepe vlade kot skupščine SDH. Vlada je namreč 21. marca holdingu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter izvedbo ukrepov, da se prepreči oz. omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem.

Zagotovila je še, da si ministrstvo že od maja lani prizadeva za zaščito banke, tako s ciljem zaščite vrednosti premoženja, kot tudi zato, da bi lahko država, dokler še je lastnica NLB, v celoti uživala ugodnosti lastništva v obliki dividend.

Predlog ukrepov namerava v kratkem spet predstaviti koalicijskim partnerjem, pri čemer je treba po njenih besedah upoštevati še mnenje Evropske centralne banke glede vpliva na poslovanje NLB in Evropske komisije glede tega, ali bi ti ukrepi pomenili državno pomoč. Ministrica pričakuje, da jim bo uspel korak naprej, vsekakor pa je treba ukrepati hitro.

Vladni predstavniki so razkrili tudi, da vlada pripravlja pismo Evropski komisiji s pozivom, da bi opravila mediacijo v povezavi s problematiko prenesenih deviznih vlog. Če pa mediacija ne bo uspešna, bo Slovenija lahko vložila tudi tožbo pred Sodiščem EU proti Hrvaški.

Pismo pripravljajo zunanje in finančne ministrstvo, visoki predstavnik za nasledstvo in sklad za nasledstvo. "Ali bo odposlano, bo pa še stvar dogovora znotraj slovenske politike," je povedal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle.

Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oz. NLB.

Po dostopnih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti. Vlada v tem trenutku po besedah Vraničar Ermanove ni seznanjena, da bi bile sprejete še kakšne nove pravnomočne odločitve.