Kot eden od pobudnikov Civilne iniciative za Ljubljano (CiLJ) je postal trn v peti ljubljanskega župana Zorana Jankovića, potem ko so mu z referendumsko pobudo »Parkirišča so naša« prekrižali načrte za uvedbo novih parkirnih tarif – ravno prejšnji teden so aktivisti zbrali dovolj podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Terkaj in kolegi so v zadnjih tednih vložili ogromno časa in energije v zbiranje podpisov, a pravo delo jih zdaj še čaka.

Kako komentirate rezultat akcije zbiranja podpisov in kakšni so naslednji koraki vaše iniciative?

Sam sem izredno presenečen nad odzivom ljudi na Civilno iniciativo za Ljubljano (CiLJ). Hvala vsem! Tako na terenu kot po spletu smo pridobili zelo pozitivne povratne informacije. Še posebej na terenu, ko vidiš ljudi, ki so prišli podpisat sklic za referendum.

Spomnim se denimo gospoda, že zelo star je bil, pa je imel še vedno tiste iskrice v očeh, in sva ga s kremenitim Benjaminom (zdaj Železni) vprašala, ali je prišel kaj opravit na upravno enoto, da mu kaj pomagava, pa je rekel ne ne, zaradi podpisa za referendum sem prišel. To mi je dalo v srcu moč in veliko inspiracijo.

Komaj je še hodil, a podpisat je prišel. To tudi nam, ki delamo na terenu ob službi in starševstvu, daje moč, da tudi ko je težko, rečemo: zdrži, spomni se teh ljudi, kako se oni trudijo, da so prišli sem na upravno enoto in podpisali. Endura.

Slišati je bilo, da je imelo precej ljudi težave pri oddaji elektronskega podpisa.

Da, dobili smo precej odzivov, da ne gre, da se ne da, da sistem ne spusti skozi. Takole smo zapisali nazaj: »Če ti e-podpis ne uspe v prvem poskusu, ne obupaj. Čez čas poskusi drugič, po potrebi še tretjič ... Takoj po prvi težavi pošlji vprašanje svetovalcem. Vprašaj jih po Whatsappu, Viberju, e-mailu.

Kliči jih po telefonu. Podpis lahko oddaš tudi na upravni enoti UE Tobačna ali Linhartova.« Upam, da bo tudi državni digitalni aparat postal prijaznejši do svojih meščank in meščanov ter državljanov in državljank.

Primož Lavre

Morda pa je tukaj tudi ideja, kako lahko kot civilna družba pomagamo, da naučimo različne generacije uporabo digitalnih potrdil, da bo izkušnja prijaznejša. Včasih so bile lokalne uprave, v soseskah, s centralizacijo se je to spremenilo. 

Zanimivo je, da je referendumska pobuda na strani politike, civilne družbe in medijev združila izjemno pisano druščino, od SDS do Levice, od Nike Kovač do Vilija Kovačiča, od RTV Slovenija do Nove24TV. So vsem naštetim parkirišča tako pomembna ali jim gre morda bolj za spremembo na čelu Mestne občine Ljubljana?

Res pisana druščina, kajne? Kdo bi si mislil, da smo lahko v Republiki Sloveniji složni. Velik dan! Da bosta SDS in Levica podpirali isti projekt, da bosta Nika Kovač in Nepridiprav delila isto sporočilo. Da bosta Bernard Nežmah in Janez Markeš, pa še Slavoj Žižek. Jaz nisem mogel verjeti svojim očem.

Najbolj pa sem bil vesel, ko sem videl Marka Godnjavca - Jizaha, da nas je podprl. Kralj! Očitno je stanje res alarmantno. Bi pa dodal, da je to treba gledati kot večjo sliko, da je ta referendum praznik demokracije, ki se po 20 letih vrača tudi v prestolnico. In da so ljudje prepoznali CiLJ, ki združuje različne civilne iniciative, kot nekaj iskrenega, nekaj, kar vznikne samo od sebe. To je civilna družba, to je ljudstvo, ki ima oblast po 3. členu zakona ustave.

Sicer se želim čim prej postaviti v ozadje in dati spotlight drugim. To je moj prvi javni politični angažma in sem v tem šele dobro leto, se zgolj učim, vendar bi bil preveč naiven, če bi rekel, da ni v ozadju tudi igre interesov. A zame je pomembnejše to, da je vznik civilne družbe organski.

Zaradi arogance, nespametnosti in slabega odnosa župana do svojih meščanov in meščank se je začelo najprej v Štepanjskem naselju, vendar tli tudi pri nas v Savskem naselju, kjer je župan prav tako imel posege, ki smo jim nasprotovali. Mislim, da so parkirišča ljudem pomembna, a še bolj je pomembno, da se jasno komunicira strategija razvoja mesta, ne pa drakonsko uvajanje kazni.

Pred tem pa še povišanje kazni, recimo, če avto pobere pajek, je šla cena s 100 na 200 evrov. Zdaj pa si predstavljajte mlado družino, ki dobi tako kazen. S tem se poslabša eksistenca, več je stresa. Zaradi česa? Parkiranja, ki bi moralo spadati k osnovni infrastrukturi prebivalcev ali pa bi moralo mesto vsaj vzpostaviti dobro infrastrukturno alternativo.

Najbolj aktivistični ljubljanski kolesarji pa očitno niso na vaši strani. Jani Stariha, nekdanji mestni svetnik in kritik župana Zorana Jankovića, ni prav navdušen nad referendumom. Vozniki in kolesarji torej nikakor ne gredo skupaj?

Janeza Starihe jaz osebno ne zavračam, ker je naš kritik. Cenim, da je pogumen. In vedno je super, da nekdo kritizira, saj s tem dobivaš realnejšo sliko, kot pa če te nekdo samo hvali in kuje v zvezde, saj se povzdigneš in realnosti ne zaznavaš več objektivno. Hkrati smo imeli dan pred zaključkom zbiranja podpisov s kolesi vožnjo od Magistrata do Upravne enote Linhartova.

Povabljena sta bila oba, tako Stariha kot aktualni kolesarski župan Praprotnik, da tudi povesta, kaj so minusi in plusi kolesarskega prometa v Ljubljani. Tudi sami podpiramo vožnjo s kolesom, je odlična alternativa, a ne vselej najboljša. Sploh če imaš družino z otroki, ne moreš povsod s kolesom, če denimo dežuje.

Kdaj ste sami nazadnje dobili kazen za napačno parkiranje v Ljubljani? In kako imate osebno rešeno parkirno situacijo?

Nazadnje, mislim, da sem šel čez parkirno uro, pa sem fasal rdeč pozdrav. Zdaj je kazen za 50 odstotkov višja. Hvala lepa! Pri nas v bloku imamo rešeno, saj smo po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine dosegli, da so parkirišča naša. Sicer bo to sedaj zaradi dovolilnic malce mačehovsko, a vendar imamo rešeno in solidarnostno osebno bi dal kot prvo dovolilnico prostor tistim, ki ga še bolj potrebujejo.

Hkrati pa vem, ker sem aktivist v Savskem naselju že več let, da so največja težava že približno deset let prav parkirišča. A rešitve ni nikjer. Upam, da bo ta referendum tudi odprl tematiko in da se v Ljubljani po načelu decentralizacije in subsidiarnosti odločimo, kaj bomo, in potem sledimo tej strategiji.

Kaj vas je osebno motiviralo, da se ste se aktivirali v iniciativi? Kaj je bil trenutek, ko ste rekli, zdaj je pa tega dovolj?

Moja aktivnost prihaja iz srca, ko je hotela Mestna občina Ljubljana v roku 14 dni spet nekaj posegati pri Filipovem igrišču v Savskem naselju in smo morali potem spet (kot že mnogokrat poprej) klicati ljudi in vse organizirati, da se poseg ni zgodil. Veste, to vzame veliko časa. Ob napornem urniku in službi zdaj še to. Bil sem čisto utrujen, hkrati pa sem imel čas s hčerko in sem skoraj zaspal že ob 18. uri, saj sem celo noč poprej organiziral in pisal pritožbo.

Primož Lavre

Pa me je hčerka vprašala, zakaj sem utrujen. Sem rekel, da zaradi župana in MOL. Potem je rekla besede, ki jih ne bom delil, a so me vzdignile, da sem si rekel, sedaj pa je takega odnosa dovolj, na vse ali nič. Takrat je preko skupnega prijatelja tudi prišel kontakt od Klemna Fajsa, spoznal sem ekipo in se pridružil. Dobra ekipa so, hkrati pa me je navdihnilo, na kako visokem kakovostnem nivoju se to dela. Programerji, piarovci, ljudje, ki štekajo politiko. Vesel sem, da se lahko učim od takih kakovostnih in dobrih ljudi.

Uporabljate javni promet v Ljubljani?

Bolj ne kot ja, uporabljam skuter, kolo in tudi znamenito peš hondo. Avtobus redko, avto pa, kadar je treba hčerko prevažati na treninge ali kadar grem na nastope izven Ljubljane. Takrat je avto zame nujen.

Kakšne rešitve predlagate za parkirno godljo v Ljubljani, predvsem v Štepanjskem naselju in podobnih starejših blokovskih naseljih, ki niso bila zgrajena z mislijo na to, koliko vozil bo čez 40, 50 ali 60 let?

Ljubljanske parkirne stiske ne bomo rešili z enotno formulo za vse mesto. To poskuša narediti občina, vendar to ne gre. Za vsako sosesko posebej je treba preveriti razmere, ugotoviti specifične potrebe in priložnosti za rešitev.

Ni čarobne palice, marsikje pa je mogoče parkirno stisko omiliti. Nujno pa je vzpostaviti enakopraven dialog med mestno oblastjo in prebivalci. Samo tako lahko dobimo najboljše možne rešitve. Parkirni stolpi, lahko bi nekdo začel to inovirati in prodajati naprej.

V Štepanjskem naselju, ki velja za najbolj kritično, so predeli, kjer pride na pet stanovanj manj kot eno parkirno mesto. Je tam problem sploh možno rešiti in obenem ohraniti trenutne zelene površine?

Marsikaj je mogoče narediti tudi v Štepanjskem naselju. Potem ko je izbruhnil ljudski upor, je občina preuredila promet v dveh ulicah, eno je preoblikovala v enosmerno, na drugi je upočasnila promet, oboje pa je omogočilo zaris skoraj sto novih parkirnih mest. Župan je napovedal pogovore s Sparom, da bi omogočili stanovalcem soseske nočno uporabo Sparovih parkirišč.

Takih možnosti je v naselju še nekaj. Dobrodošel pa bi bil tudi ukrep, o katerem govorijo občinski uradniki – na robu naselja bi lahko organizirali posebno parkirišče za kombije prebivalcev naselja. Vse našteto bi parkirno stisko močno omililo, žalostno pa je, da je moral izbruhniti upor in so stanovalci morali vložiti tožbe zoper občino, da so se začele iskati rešitve.

Je kakšna rešitev za soseske ob strogem centru mesta, ki jih pogosto zaparkirajo obiskovalci centra, stanovalci pa obupani iščejo prosta mesta?

V soseskah ob strogem mestnem središču je težava pogosto drugačna kot v drugih delih Ljubljane. Ena od smiselnih rešitev bi bila, da se v teh območjih prednost jasno nameni prebivalcem.

To pomeni večerno in nočno rezervacijo določenega dela parkirišč za stanovalce, bolj dosledno usmerjanje dnevnih obiskovalcev v parkirne hiše ter postopno urejanje sistema P+R na obrobjih mesta skupaj z boljšimi povezavami javnega prevoza.

Prav zato si v iniciativi želimo slišati tudi več pobud prebivalk in prebivalcev mestnega središča. Pomembno se nam zdi, da ljudje sami povedo, s kakšnimi težavami se srečujejo in kakšne rešitve vidijo za svoje okolje, saj lahko le tako skupaj oblikujemo predloge, ki bodo v korist meščank in meščanov.

Kaj pravite na pozive župana Jankovića, naj stanovalci naselij sami investirajo v gradnjo parkirnih hiš?

Mislim, da predlog ni zelo resen. Idejo je navrgel na januarskem srečanju s prebivalci Štepanjskega naselja, vendar ni povedal, katero parcelo bi za takšno garažo namenila občina. V bližini naselja verjetno ni takšne parcele. Poleg tega, saj poznate slovenske razmere: nihče ne more jamčiti, da različni nasprotniki ne bi blokirali take gradnje.

Primož Lavre

Mestna občina Ljubljana je želela v vseh soseskah mestne občine uvesti plačljivo parkiranje. Teoretično bi lahko to celo pomenilo, da bi redarji začeli nadzorovati celo gozdne poti na obrobju občine.

Si predstavljate, greste se sprostit v naravo in trenirat, pa vas nazaj grede čaka lep rdeč pozdravček za brisalniki, pa spet stres in poslabšanje življenjskega standarda.

Bo gradnja parkirnih hiš in urejanje parkirišč glavna tema volilne kampanje pred jesenskimi lokalnimi volitvami?

Parkirna problematika bo po vsej verjetnosti ena od tem prihajajočih lokalnih volitev, ker neposredno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Ne gre več zgolj za vprašanje avtomobilov, ampak za vprašanje kakovosti bivanja, odnosa občine do prebivalcev in načina sprejemanja odločitev v mestu.

Ob tem pa menim, da tema ne bi smela biti zožena zgolj na vprašanje gradnje parkirnih hiš. Ljubljana potrebuje širši in dolgoročen razmislek o prometu, javnem prevozu, razvoju sosesk in urejanju prostora. Parkirne hiše so lahko del rešitev, niso pa same po sebi rešitev za vse težave.

Pomembno je tudi, da se ne ustvarja vtisa, da so prebivalci sosesk proti trajnostnemu razvoju ali javnemu prevozu ali kolesu! Večina ljudi si želi boljši javni promet in manj prometa v mestu, vendar pričakujejo, da se bodo spremembe uvajale postopno, premišljeno in v dialogu z lokalnimi skupnostmi.

V iniciativi pa si predvsem želimo, da bi pred volitvami končno prišlo do resne javne razprave o tem, kako želimo živeti v Ljubljani v prihodnjih desetletjih in kakšno mesto želimo zapustiti naslednjim generacijam.

Prebral sem odzive nekaterih županskih kandidatov na vaše vprašanje o reševanju parkirne stiske v Ljubljani. Eden denimo obljublja 60 milijonov evrov za izgradnjo parkirnih mest – se vam zdi to realna številka?

Natančneje rečeno, to je napovedal mestni svetnik Aleš Primc. Rekel je, da bo denar namesto v garažo pod tržnico namenil za gradnjo parkirnih mest po stanovanjskih naseljih.

Drugi pravi, da bi okrepil LPP in v mesto vrnil tramvaj. Menite, da se bomo v Ljubljani spet vozili s tramvajem, oziroma ali se vam zdi to realna in praktična rešitev?

Ne vem, če je v tramvaju trajnostna rešitev. Najprej se moramo vprašati, kako rešiti gneče, kako rešiti infrastrukturo, in da se nekam pripelješ v doglednem času.

Moramo se vprašati, kako urediti promet. Lahko smo ta pogumna generacija, ki to zmore. Morda se bo sčasoma pokazalo, da bi bil tramvaj na nekaterih lokacijah primerna rešitev, recimo v BTC. Treba se je malo bolj potruditi združiti znanje, ki ga imajo načrtovalci, s pobudami in željami civilne družbe, in s skupnim zaupanjem graditi projekt.

Krepitev javnega prometa se zdi najučinkovitejša rešitev za prometne in parkirne težave Ljubljane. A tu je še fenomen slovenske obsedenosti z avtomobili. Menite, da bi boljše, hitrejše, pogostejše in številnejše linije LPP dejansko prepričale voznike, da bi omejili svojo uporabo osebnih vozil?

Kakovostnejši javni prevoz bi veliko ljudi dejansko spodbudil k manjši uporabi avtomobila. Večina ljudi ni navezana na avto iz ideoloških razlogov, ampak zato, ker jim pogosto predstavlja najbolj praktično in zanesljivo možnost za prihod v službo, šolo ali po opravkih.

Če bi bil javni prevoz hitrejši, bolj zanesljiv, bolje povezan z obrobjem mesta in prilagojen realnim potrebam ljudi, bi ga bistveno več prebivalcev uporabljalo vsak dan. Predvsem manjkajo dobre povezave med posameznimi deli Ljubljane in okoliškimi zaposlitvenimi conami, ne le povezave proti centru.

Primož Lavre

Pomembno pa je, da se omejitve uvajajo postopno in šele potem, ko so ljudem zagotovljene ustrezne alternative, med drugim tudi dostopnejši javni prevoz. Ljudje bodo spremembe lažje sprejeli, če bodo imeli občutek, da dobivajo dobro alternativo, ne pa zgolj novih omejitev, ki so izvedene invazivno in malo na horuk, brez premisleka.

Kako gledate na gradnjo parkirne hiše pod ljubljansko tržnico?

V Civilni iniciativi za Ljubljano tesno sodelujemo z drugimi pobudami, med drugim tudi z iniciativo Tržnice ne damo, ki močno nasprotuje gradnji garaže pod tržnico. Iniciativo Tržnice ne damo pri tem povsem podpiram.

CiLJ je namenjen kot platforma, da lahko tudi druge iniciative dobijo besedo in pridejo v ospredje, da smo bolj povezani. Znamo komunicirati z mediji, organizirati in pritisniti, da te informacije pridejo do ljudi. Več ko nas je, bolje lahko to naredimo. Hkrati pa so povezane soseske močnejše, da služijo kot demokratični nadzorni organ oblasti, ko ta ne spoštuje volje svojih meščanov in meščank.

Na omrežju X ste v ponedeljek zapisali, da so na Mestni občini Ljubljana na vas »besni kot risi in piskajo kot ekonom lonci« ter da načrtujejo protiudarec. Ste že zavohali, kaj se na MOL kuha?

Ko sem poobjavil Kristjanov video glede skate parka v Savskem naselju, je to postalo viralno. Kako pa ne bi, če elementi v skate parku razpadajo po petih dneh. To priča o kvaliteti izdelave ali izvedbe. No, potem je šlo to naokoli in MOL se je odzvala, da je kriv izvajalec in da vse skupaj uradno sploh še ni predano naročniku.

Tega ne razumem, kako ni predano, če je otvoritev parka že bila? Potem pa so imeli v podjetju DEMA baje štalo, ker oni so samo izvajalci, nam pa so rekli, zakaj nismo najprej poklicali izvajalcev.

Ja kako, če župan na tiskovnih konferencah govori, da je on odgovoren za vse. Potem so se baje pomirili, županu smo dali tudi knjigo Repki, pa je bilo okej. Ne vem sicer, katere, upam pa, da Repke 1 in Repke 2 skupaj, da bo lahko z otroki poslušal kvalitetno glasbo in se učil od bogate zbirke tradicionalne in moderne otroške poezije v rap izvedbi.

Mimogrede, ste se z osebo z Mestne občine Ljubljana, ki je na otvoritvi športnega parka Savsko naselje agresivno silila v vas, že dogovorili za sestanek?

Nisem še, ker imam skoraj vsak dan po dva nastopa plus družino. Preostali čas, kar ga lahko, pa posvečam civilni aktivnosti. Rekel sem jim, da ko se nastopi končajo, se lahko dobimo, tudi zato, ker bomo tedaj že imeli izkušnjo iz Savskega športnega parka, kjer se bodo lahko namesto ad hoc posegov našle kvalitetnejše rešitve, saj bomo dlje časa opazovali, kako se prostor obnaša do ljudi in obratno.

Parkirišča niso edina pereča točka, ki zaposluje vašo iniciativo. Kritični ste zlasti do pomanjkanja dialoga med mestno oblastjo in občani. Menite, da bo Janković po uporu zaradi parkirišč v primeru, da dobi še en županski mandat, postal bolj dovzeten za pripombe meščanov?

Težko govorim o tem, kako bo ravnal župan v prihodnje. Mislim pa, da je dogajanje v zadnjih mesecih pokazalo, da v Ljubljani obstaja velika potreba po bolj vključujočem in spoštljivem dialogu med mestno oblastjo in prebivalci. Ljudje niso vznemirjeni zgolj zaradi parkirišč.

Veliko nezadovoljstva izhaja iz občutka, da se o pomembnih posegih v njihove soseske pogosto odloča brez pravočasnega vključevanja lokalnih skupnosti in brez resničnega posluha za njihove pripombe. Po drugi strani pa je prav zadnje obdobje pokazalo tudi nekaj pomembnega, da se ljudje znamo povezati, organizirati in argumentirano sodelovati pri urejanju svojega okolja. To je za mesto lahko velika priložnost, ne problem.

Primož Lavre

Aktivna civilna družba ni ovira razvoju mesta, ampak pomemben korektiv in sogovornik oblasti. Upam, da bo tudi mestna oblast to razumela kot sporočilo, da si meščanke in meščani želijo več sodelovanja, več preglednosti in več spoštljive komunikacije pri odločanju o prostoru, v katerem živimo.

Zakaj je bilo potrebnih kar dvajset let Jankovićevega županovanja, da je prišlo do takega odpora zoper njegovo vodenje mesta?

Nezadovoljstvo se ni pojavilo čez noč in tudi ne zgolj zaradi enega odloka ali ene teme. Dvajset let se je v Ljubljani postopoma nabiral občutek, da se mesto razvija zelo centralizirano, z veliko odločitvami od zgoraj navzdol, medtem ko imajo prebivalci pogosto premalo vpliva na spremembe v svojih soseskah.

Dolgo časa je prevladovalo tudi prepričanje, da se nekaterih odločitev preprosto ne da spremeniti. Zdaj pa smo se začeli zavedati, da imamo pravico sodelovati pri odločanju o prostoru, v katerem živimo, in da lahko s povezovanjem dosežemo, da se naš glas sliši.

Pomembno je tudi, da so se v zadnjih letih nakopičile številne težave: od dostopnosti stanovanj, prometnih obremenitev, parkirne stiske in posegov v prostor do občutka, da mesto vse bolj postaja prostor za investicije, premalo pa prostor za vsakdanje življenje prebivalcev. Parkirišča so v resnici predvsem povod, skozi katerega se je izrazilo širše nezadovoljstvo.

Zoran Janković trdi, da gre pri referendumu predvsem za politično kampanjo proti njemu. Kako odgovarjate na te očitke?

Takšne očitke razumem predvsem kot poskus, da se pozornost preusmeri stran od vsebine problemov, o katerih govorimo prebivalci Ljubljane. Referendum ni nastal zaradi političnih strank, ampak zaradi zelo konkretnih težav ljudi v različnih soseskah, ki smo se začeli povezovati spontano.

Če bi šlo zgolj za politično kampanjo proti županu, se verjetno ne bi vključilo toliko različnih ljudi, ki prihajajo iz zelo različnih okolij, generacij in tudi različnih političnih pogledov. Skupna nam je predvsem izkušnja, da želimo biti vključeni v odločitve, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.

V iniciativi ves čas poudarjamo, da ne nasprotujemo urejanju prometa ali trajnostnemu razvoju mesta. Nasprotujemo pa načinu sprejemanja odločitev brez zadostnega dialoga in brez iskanja rešitev skupaj s prebivalci. Na koncu pa je demokracija vedno nekoliko neprijetna za oblast, ne glede na to, kdo mesto vodi. A prav možnost, da ljudje povemo svoje mnenje in sodelujemo pri odločanju, je bistvo lokalne samouprave.

Menite, da se je po zgodbi s parkirišči in široko podporo referendumu župan zbal za svojo ponovno izvolitev?

Težko govorim o tem, česa se župan boji. Mislim pa, da je zgodba s parkirišči pokazala, da v Ljubljani obstaja precejšnje nezadovoljstvo in močna želja ljudi po večjem vplivu na odločitve v mestu, kjer živimo.

Široka podpora referendumu po mojem mnenju ni toliko glas proti eni osebi, ampak predvsem izraz želje prebivalcev, da bi imeli več vpliva na odločitve, ki neposredno vplivajo. Vsaka oblast pa bi morala takšno sporočilo razumeti resno in kot priložnost za več dialoga ter bolj vključujoče odločanje v prihodnje.

Ali pričakujete, da lahko kak kandidat dejansko zajaha val nezadovoljstva meščanov in iz Mestne hiše izseli Zorana Jankovića? Morda takega kandidata ali kandidatko že vidite med doslej napovedanimi?

Bomo videli, ko se bodo vse kandidatke in kandidati prijavili. Sedaj je za CiLJ čas, da se »tagajstne« in »tagajstni« skupaj naberemo, potem pa že bo zabavno in živahno.

Se nameravate sami na tak ali drugačen način vključiti v volilno kampanjo?

Za zdaj nimam drugih načrtov, kakor da pomagam skupnosti CiLJ, za kar me bodo potrebovali. Razumite, da sem le novinec in se učim. Učim pa se zato, ker bi rad postal učitelj državljanske vzgoje in etike, da mladim pokažem iz prakse, kaj pomeni aktivno državljanstvo in meščanstvo. In izkušnje štejejo največ.

Primož Lavre

Spreminjanje sveta na bolje se začne z nami samimi, nadaljuje pa z odnosom, ki ga imamo do nekoga bližnjega, do soseda, družine, skupnosti ali države. Tu sta etična drža in znanje o državi in mestu ključnega pomena. 

Sta se z županom Jankovićem kdaj osebno, ena na ena, pogovarjala o temi parkirišč?

Nazadnje sva se pogovarjala, ko je prišel preverjat Linhartovo, jaz pa ravno iz bloka in hopa, sva se zagledala. Pa sem mu rekel, da so prebivalci Savskega naselja razočarani in niso zadovoljni s prenovo.

Me je vabil v avto, pa sem rekel, da imam koncert, on pa mi je rekel, tri mesece počakaj, pa boš videl. A ni držal besede. Ti trije meseci so sedaj postali že osem ali devet mesecev, anketa v Savskem naselju pa kaže, da se razpoloženje od prenove ni kaj pretirano spremenilo.

Ste bili kdaj vabljeni na proslavo na Ljubljanskem gradu ob mestnem prazniku?

Ne, mislim, da nisem. Sem pa ravno pred nekaj dnevi nastopil na Ljubljanskem gradu. Sem zelo ponosen, da me je Dewesoft izbral za ambasadorja temeljnih vrednot, ki jih moramo gojiti v Sloveniji. To so zaupanje, poštenost, medsebojna pomoč, pripadnost in zmernost.

In da sem lahko repal predsednici Republike Slovenije pa jo potem popeljal še z roko, zadaj pa so šli otroci, ki so res lepo peli. Veste, sem bil kar malo ponosen. Od jecljača, ki je sanjal, da bo repal, do nekoga, ki rad repa že 20 let, zdaj pa glej, predsednico Republike Slovenije držim za roko in pojem Le pogumno pesnice Anje Štefan. Noro!

Spremljal sem vaše zapise o prenovi Športnega parka Savsko naselje. Ga kaj uporabljate? In kakšna je zasedenost, glede na to, da je uporaba igrišč v njem plačljiva?

Informacije so različne, najprej se je pojavil cenik, kjer je zapisano, da je uporaba plačljiva. Nato je bilo rečeno, da naj bi bila uporaba zastonj. Nato je bilo rečeno, da bo igrišče samo prva dva meseca zastonj.

Težava je v tem, da se pred Osnovno šolo Savsko naselje po novem igrišče zapre ob 16. uri, a mladi morajo imeti prostor, kjer lahko prosto igrajo nogomet, da se ob šoli družijo in razvijajo. Ta čas je prav tako pomemben kot tisti čas, ko so v šoli.

Zato se zavzemam za to, da se jim tega ne vzame, saj smo tudi mi lahko brezplačno igrali nogomet in košarko, in to je treba dati mladim v prihodnje. Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja, dobra prihodnost. Hvala za branje! Pa še to. Četudi je to intervju, kjer govori ena oseba, bi rad, da se izpostavi skupnost, civilna družba, vsi. Da se nam tudi ti, ki to bereš, pridružiš in aktiviraš.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.