Izgnani Rus naj bi ustvarjal razkol v Sloveniji, majal zaupanje v Nato in v vlado

Nedavna odločitev o izgonu diplomata Sergeja Lemeševa z ruskega veleposlaništva je bila posledica več mesečnega spremljanja njegovih aktivnosti. Po neuradnih informacijah dobro obveščenih virov naj bi izgnani diplomat uporabljal svojo mrežo sodelavcev za ustvarjanje razkola v slovenski družbi.

Neuradno naj bi bilo med glavnimi cilji te mreže vplivati na praznovanje ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato in v javnosti zbuditi negativna čustva do severnoatlantskega zavezništva. Visoko na njihovi agendi naj bi bilo tudi obtoževanje Zahoda za domnevna dvojna merila v primeru konfliktov med Ukrajino in Rusijo ter Izraelom in Hamasom.

Med cilji te mreže naj bi bilo neuradno tudi zamajati zaupanje v vlado.

Kmalu po izgonu Lemeševa je državo zapustilo tudi nekaj ruskih državljanov, ki naj bi bili v Sloveniji zaradi študija. Neuradno naj bi v tem primeru šlo za izkoriščanje sistema za študentsko izmenjavo, saj so na ta način hitreje dobili dovoljenje za bivanje v Sloveniji. Del mreže izgnanega ruskega diplomata medtem naj ne bi bila domnevna ruska vohuna, ki sta bila aretirana decembra 2022.

Rusija je na izgon diplomata z ruskega veleposlaništva odgovorila z zahtevo po zmanjšanju števila osebja na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, a do tega za zdaj še ni prišlo.

Ruski vohuni, ki veljajo za tehnološko zelo napredne, pri svojem delovanju radi izkoriščajo odmevne težave v določenih državah. Tako v okviru svojih aktivnosti pogosto širijo zgodbe o skupnosti LGBT in migrantih ter zgodbe, v katerih problematizirajo pošiljanje sredstev Ukrajini.

Izgnani ruski diplomat naj bi po nekaterih informacijah zbiral tudi informacije o ranljivosti posameznih spletnih strani v Sloveniji.

V luči nedavnih kibernetskih incidentov, za katere je odgovornost po poročanju medijev prevzela ruska hekerska skupina, pa poznavalci pričakujejo "aktivno dogajanje" še več kot dve leti. Tako naj bi se pripravljali tudi pogovori med pristojnimi organi in relevantnimi deležniki na področju ponudbe internetnih storitev, na katerih bo prišlo do izmenjave tehničnih podatkov. Na podlagi teh pogovorov se bodo nato lahko dogovorili glede rešitev za preprečevanje in ukrepanje ob poskusih tovrstnih incidentov v prihodnje.

Z namenom krepitve tehnološke infrastrukture se aktivno dela tudi na koordinaciji deležnikov.

Namen kibernetskih incidentov, kakršni so bili nedavni napadi onemogočanja storitev (napadi DDoS), naj bi bilo sicer predvsem zbujanje pozornosti v javnosti.