Irglova: Avstrijsko in nemško pravosodje delata, slovensko pa je bolj počasno

Objavljamo sporočilo za javnost SDS:

Roman Leljak je povedal, da danes poteka zaslišanje pred sodnikom nekdanjega načelnika SDV Silva Gorenca na zahtevo avstrijskih pravosodnih organov. Eva Irgl pa: »Očitno je, da avstrijsko in nemško pravosodje delata, medtem ko slovensko bistveno bolj počasi.«

Na novinarski konferenci o dostopnosti arhivskih gradiv po novem zakonu sta nastopila poslanka SDS Eva Irgl in publicist Roman Leljak.

Eva Irgl je uvodoma spomnila, da je na referendumu 67,37 odstotka ljudi zavrnilo arhivski zakon, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek. Ta rezultat po njenih besedah »nedvomno kaže, da so ljudje upoštevali argumente stroke, ki je bila jasna in enotna, da se arhivi s pomočjo anonimizacije v resnici zapirajo. Ljudje so sledili tudi argumentom uporabnikov arhiva, raziskovalcem, zgodovinarjem, publicistom in nenazadnje argumentom SDS, ki je ves čas opozarjala, da se bo z uveljavitvijo tega zakona zgodilo to, da bodo arhivi v celoti zaprti.« Pokazala je primer anonimiziranega dokumenta: »Tako izgleda dokument, ki ga raziskovalci dobijo v pregled. Praktično ves je počrnjen in je za raziskovalce neuporaben.« Opozorila je, da lahko anonimizacija traja več mesecev,  če gre za obsežen dokument, pa tudi več let.

Opozorila je še, da »lahko tisti, ki izvaja anonimizacijo, počrni karkoli hoče, ker se nad njim ne izvaja noben nadzor. Danes je na podlagi veljavnega zakona praktično nemogoče priti do dokumentov SDV in posamičnih dosjejev.« Že tako ali tako je bilo uničenih 80 odstotkov arhivskega gradiva, »sedaj pa se tehnično onemogoča vpogled v preostanke, čeprav bi morali biti zaradi interesa zgodovinske resnice popolnoma odprti in dostopni,« je dejala poslanka.

Pojasnila je, da je na zaslišanju nove ministrice za kulturo vprašala, ali bo šla v spremembo zakona. Ministrica je takrat dejala, da ne bo šla v spremembe zakona, ker gre po njenem za ideološko vprašanje. »Ne gre za ideološko vprašanje, gre za vprašanje identitete naroda in zgodovinske resnice. V kolikor ministrica ne bo prisluhnila opozorilom politike, stroke in uporabnikov arhiva, bom vložila zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o arhivskem gradivu, ko bodo za to nastali pogoji,« je bila jasna poslanka.

Spomnila je še, da je pred več kot pol leta vložila ovadbo zoper zadnjega načelnika SDV Ivana Eržena zaradi uničevanja arhivskega gradiva. »Do sedaj še nisem dobila nobenega podatka, da bi se karkoli odvijalo v tej smeri. Očitno je, da avstrijsko in nemško pravosodje delata, medtem ko slovensko bistveno bolj počasi,« je dejala.

Publicist Roman Leljak je pokazal osebni dosje Alberta Svetine, za anonimizacijo katerega je Arhiv RS potreboval več kot 70 dni, čeprav obsega le 178 strani. Ob tem je poudaril, da prvih deset strani niso anonimizirali, ampak so jih preprosto odstranili. Ker je bil po starem zakonu dosje za nosilce javnih dostopen javnosti, je predstavil tudi originalen dokument: »Pri desetih straneh, ki jih nisem videl, gre za obtožnico in sodbo. Zakaj so jih odstranili, ne morem pojasniti.« Počrnjeno je bilo tudi naslednje: »Kot načelnik, misleč da nad njim ni neposredne kontrole, je samolastno in brez vednosti načelstva prodajal avtomobile ter nekontrolirano razpolagal z državno imovino in tako dobljeni denar uporabil za sebe. Tega, kot raziskovalec, nisem smel prebrati,« je dejal Leljak. Opozoril je tudi na to, da se kljub drugačnim obljubam anonimizira tudi imena in priimke oseb in ne zgolj njihovih osebnih podatkov.

»Po starem zakonu sem naročil gradivo in sem ga imel na voljo naslednji dan, sedaj čakam vsaj 30 dni,« je bil jasen publicist. Novi zakon po njegovem mnenju »omogoča subjektivno odločanje, kaj bo počrnjeno in kaj ne,« pri čemer gre za »prikrivanje zgodovine in raziskovanja.«Bivši minister je po njegovih besedah lagal, ko je dejal, da bo za raziskovalce bolje.

Roman Leljak je še dejal: »Od virov v Sloveniji in Avstriji sem bil obveščem, da danes poteka zaslišanje pred sodnikom nekdanjega načelnika zvezne Službe državne varnosti (SDV) Silva Gorenca na zahtevo avstrijskih pravosodnih organov v zvezi z ugrabitvijo Stjepana Crnogorca.« Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je do tega zaslišanja prišlo, in presenečenje, da se je to pred slovensko javnostjo skrivalo.