Igor Bavčar: Danes smo na začetku neke nove hladne vojne

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča ter prvi slovenski veleposlanik v ZDA Ernest Petrič je na petkovi okrogli mizi Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Kako je nastajala samostojna in neodvisna Republika Slovenija - 30 let pozneje izpostavil, da sta bili za uspeh Slovencev pri osamosvojitvi pomembni dve stvari: dozoretje politične elite z visoko stopnjo samozavesti in odločnosti, a tudi to, da so bile procesu osamosvojitve v določenem zgodovinskem trenutku naklonjene mednarodne politične okoliščine. "Kataloncem ali Kurdom niso, nam so takrat bile. To dvoje je igralo zelo pomembno vlogo. Mi smo to uspeli izkoristili," je menil.

Prvi minister za notranje zadeve in nekdanji minister za evropske zadeve Igor Bavčar je razmišljanje Petriča prenesel na sedanji čas. Po njegovi oceni smo "soočeni z obdobjem, v katerem bo naša odločitev izpred 30 let na preizkušnji". "Danes smo na začetku neke nove hladne vojne, danes so evroatlantske povezave na izredno resni preizkušnji. (...) "Priča smo rahljanju vezi, za katere smo menili, da so večne. Sprašujem se, kam gremo in kakšno je naše mesto v prihodnosti," je nadaljeval.

Njegove skrbi deli tudi Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade in dolgoletni evropski poslanec. Pred 30 leti smo imeli politični problem z jasnimi alternativami, zdaj pa nam virus, ki ga sploh ne moremo videti, zapira meje, je opozoril in dodal, da ima to zapiranje ima politične posledice, ki jih vidimo tudi doma. "Ta problem odpira številne politične dileme v Evropi. Zadeva je zapletena, tudi zato, ker so sedanje razmere veliko bolj nepredvidljive".

Petrič je opomnil, da je danes svet močno nestabilen in močno nepredvidljiv in dodal, da se mu zdi vredno vlagati vse napore v reševanje težav, s katerimi se soočata Evropa in EU.

Peterle se je navezal še na razmišljanje Petriča o dozorelosti politike in zrelosti nacije. "Izzivi zahtevajo jasno vizijo, smer in cilje. Kot pred 30 leti. Ničesar velikega se ne da doseči brez tega, da se politika poenoti o bistvenih zadevah," je dejal, ob tem pa poudaril, da ni potreben absoluten nacionalni konsenz o vsem.

Peterle si v Sloveniji želi več politične kulture, kritičen je do besednjaka v politiki in javnosti. "Naše izkušnje nam dajejo dovolj podlage, da bi zastopali vizijo evropskega razvoja. Ne moremo pa delati združene Evrope z razdeljeno Slovenijo. Različnost bogati, ne uživam pa v različnosti, ki polarizira in zamegljuje," je opozoril.

Tudi Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik in predsednik tedanje Socialno demokratske prenove, je izrazil nezadovoljstvo nad političnim dogajanjem v državi. "V Sloveniji vzpostavljamo dva tabora, kjer je kultura taka, da je vsakemu dovoljeno govoriti tisto, kar je v domeni njegovega tabora. Ne sme pa pohvaliti nasprotne strani ali kritizirati svoje," je orisal svoje videnje.

Da "smo na tem, da so samo še naši in nasprotniki", meni tudi Peterle.

Ribičič pa se je dotaknil spreminjanja volilnega sistema. Po njegovem prepričanju je eden od bistvenih problemov Slovenije razdrobljenost strank, a tudi večinski sistem za našo državo ni primeren, ker da bi še bolj polariziral. "Potrebujemo manj strank brez polarizacije. To je nemški sistem," je dejal Ribičič, ki podpira rešitev prednostnega glasu tudi na volitvah v državni zbor.