Pahor: Včasih sem verjel v državno lastništvo v bankah, danes pa ne več

Pahor s predsednikom vlade Marjanom Šarcem sodeluje dobro, pogreša pa večje sodelovanje med glavnimi političnimi silami. Kot je opomnil, je "izključevanje vodilo do oblikovanja te vlade". Čeprav se to na zunaj ne vidi, Pahor meni, da je to "gladina nad čermi", ki bi hitro upadla, če bi se gospodarske razmere poslabšale.

Predsednik republike ugotavlja, da je takšno sodelovanje mogoče. To je opazil pri pogovorih o volilnem sistemu, kjer nobena izmed strank ni zaloputnila vrat in zapustila pogovorov. "Kompromis ni znak šibkosti v politiki, ampak je znak neke moči," je dejal Pahor. Tudi popuščanje v politiki je po njegovih besedah znak modrosti.

Predsednik republike je komentiral tudi razmere v Slovenski vojski. Kot je poudaril, reševanje položaja vojske ni stvar enega človeka, kot je minister, načelnica generalštaba ali vrhovni poveljnik. Po mnenju Pahorja v vojski zaradi različnih strokovnih izhodišč in vizij trpijo tudi odnosi, je pa situacija po njegovi oceni popravljiva.

Slovenija je po oceni Pahorja sicer varna država. Je pa v luči problematike nezakonitih prehodov meje poudaril potrebo po ukrepih, s katerimi bi naslovili argumente civilnih iniciativ. Njihovi predstavniki so namreč v pogovoru s Pahorjem opozorili, da se ne počutijo varne in da se je poslabšala njihova kakovost življenja. Med rešitvami je predsednik republike izpostavil več policije in vojske na meji ter enotno politiko na ravni EU.

Pahor je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je pred desetletji verjel v državno lastništvo v bankah, danes pa da ne verjame več. Kot je pojasnil, se mu je v 90. letih zdelo, da je to smiselno zaradi stabilnosti, a je pozneje mnenje spremenil. "Slovenija v teh letih ni razvila zmožnosti, da bi z javnim premoženjem ravnala dobro, učinkovito in transparentno," je opozoril. Morda bomo nekoč dozoreli in takrat lahko razmišljamo o nakupu bank, pogovor s predsednikom še povzema MMC RTV Slovenija.

Predsednik republike je sicer spregovoril tudi o napakah predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Pri tem je med drugim izpostavil stališče Evropske komisije glede arbitraže med Slovenijo in Hrvaško ter ocenil, da je Juncker v tem primeru iz političnih razlogov "pokleknil pred realnimi strankarskimi interesi".

Kot še en spodrsljaj evropske politike pa je navedel odnos do Severne Makedonije, ki je izpolnila vse pogoje za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU, a zelene luči zanje ni dobila.