Ivan Oman je veljal za starosto slovenske politične pomladi. Čeprav se je od aktivne politike poslovil že pred več kot dvema desetletjema, so imeli njegovi komentarji aktualnih razmer vedno velik odmev. V njih se je med drugim zavzemal za vnovično sodelovanje strank, predvsem na desnici. Mnogi se ga bodo spominjali tudi kot borca za kmete.
Ivan Oman se je rodil 10. septembra 1929 v kmečki družini v Zmincu. Po končani osnovni šoli je delal na očetovi kmetiji, ki jo je leta 1960 prevzel. Po letu 1968 je postal občinski odbornik, ob uvedbi delegatskega sistema leta 1974 pa je s položaja odstopil.
V 70. letih minulega stoletja je Oman, oče sedmih otrok, organiziral kmečka društva, ki pa so bila kmalu razpuščena. Do začetka procesa demokratizacije in osamosvajanja je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec.
Leta 1988 je prevzel vodenje iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske kmečke zveze, maja tega leta pa je bil izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze. Njen predsednik je ostal do spomladi 1992, ko je vodenje stranke prevzel njegov zet Marjan Podobnik, ki stranko po letih premora znova vodi tudi danes.
Oman je aktivno sodeloval v procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Med drugim je govoril na zborovanju v podporo JBTZ, nastopil je tudi na prireditvi v Cankarjevem domu v podporo kosovskim rudarjem.
Ob nastanku Združene opozicije Slovenije Demos je Oman postal njen podpredsednik. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju ostalih pomladnih strank Demosa. Na predstavitvi Demosa januarja 1990 je izgovoril znameniti stavek: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo."
Na predstavitvi Demosa januarja 1990 je izgovoril znameniti stavek: "Mi gremo na volitve zato, da zmagamo."
Leta 1990 je bil Oman izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Bil je edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev Slovenske vojske in ni podpisal deklaracije za mir.
Ker je želel, da bi se SKZ, ki se je medtem preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, združila s SKD, je pred volitvami leta 1992 pristopil k SKD ter kandidiral na njihovi listi, na kateri je bil tudi izvoljen za poslanca v državnem zboru. Po izteku poslanskega mandata pa se je poslovil od aktivne politike.
Oman je bil tudi prvi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), nato pa njegov častni predsednik. Leta 1996 je prejel državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije.
Ob 25. obletnici plebiscita je decembra 2015 dejal, da smo Slovenci ob osamosvojitvi pričakovali, da bo samostojna država nova Švica, "v resnici pa smo sedaj daleč od tega, dejansko pravo nasprotje pričakovanega". Najbrž pa je najslabše to, da smo državljani postali politično apatični, je dodal.
"Pretirano zadolževanje države, milijardne bančne luknje, stečaji podjetij, da ne zapišem stečaji v navednicah. Vse to nas tepe," je opozoril. Po njegovih besedah gremo iz krize v krizo. Privatizacija gospodarstva je po njegovih besedah žal v velikem delu postala "prihvatizacija".
Pred vsakimi volitvami se, kot je dejal, pojavi nova stranka, ki da bo prinesla rešitev, in ljudje glasujejo zanjo. "Ostane pa vse po starem, tako kot nekoč v t. i. socializmu. Reforma, pa spet reforma, da lahko ostane vse po starem. Vladajo pa lobiji in strici iz ozadja," je navedel. Zato se bo treba, je menil, oprijeti starih vrednot, kot so red, delavnost, poštenost, solidarnost in odgovornost.
Glede želje po enotnosti na desnici je Oman takrat dejal, da je treba poiskati minimalen skupen program in se tistega držati. Tako so po njegovih spominih delovali tudi v Demosu. "Izdelali smo program in dokler smo se ga držali, je bilo v redu," je spomnil. Po njegovih besedah v Demosu takrat niso bili vsi enakih misli, a so na koncu s konsenzom sprejeli sklep o enotnosti, strnili vrste in enotno stopili po poti do osamosvojitve slovenske države.
Junija 2016, ob 25. obletnici osamosvojitve, je Oman izrazil željo, "da bi ta narod prišel k sebi, da bi se sam sebe zavedal, in predvsem, da bi vedel, komu je dolžan za to, da živimo v takšni civilizaciji". Ob tem je dodal, da počasi razmišlja o tem, da bo treba spet priklicati lastovko slovenske pomladi.
Še decembra lani je nagovoril tudi več sto zbranih na slavnostni akademiji SLS ob 30. obletnici ustanovitve svoje predhodnice, SKZ. Dejal je, da se bil pred 30 leti z ustanovitvijo SKZ narejen prvi koraki v novo ero slovenske zgodovine, katerega se lahko slovenski demokrati spominjajo s ponosom. A je bil kritičen, češ da svoje države nismo vzeli dovolj resno. Pozval je k medsebojnemu sodelovanju vseh političnih opcij brez sovraštva in v duhu zdrave konkurence. "Šele, ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija," je dejal.
V podhodu v Unionsko dvorano, v kateri je bila 12. maja 1988 ustanovljena SKZ, je tedaj tudi odkril spominsko obeležje.
Da je Oman pomembno zaznamoval slovensko politiko in čas osamosvajanja države, mu priznavajo številni politični sopotniki pa tudi tekmeci. Tako ob njegovi smrti prihajajo izrazi sožalja in priznanja, da je bil eden od očetov slovenske države, starosta slovenske politične pomladi, moder človek, trezen politik in velik Slovenec.
Predsednik republike Borut Pahor je ob smrti Ivana Omana zapisal, da "danes žaluje ves slovenski svet". Izpostavil je, da je bil Oman "ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden očetov naše države".
"Hvaležni smo usodi, da nam je v prelomnih časih naše zgodovine dala modrega in odločnega ljudskega voditelja odprtega in mehkega srca," je na Twitterju še zapisal predsednik Pahor in izrekel tudi sožalje družini Oman. Ob tem je Pahor objavil še fotografijo z njegovega zadnjega obiska pri Omanu decembra lani.
Poslovil se je velik domoljub, ustanovitelj tedanje Kmečke zveze, Ivan Oman, ki je aktivno sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije in vanjo tudi ves čas verjel, je ob Omanovi smrti na Twitterju zapisal predsednik vlade Marjan Šarec. "Vedno se ga bomo spominjali in mu bomo hvaležni," je dodal, njegovim domačim pa izrekel iskreno sožalje.
Slovenija je izgubila modrega in preudarnega človeka, je ob smrti Ivan Omana na Twitterju zapisal predsednik državnega zbora in stranke SD Dejan Židan. Kot je navedel, je bil Oman starosta slovenske politike, ustanovitelj in prvi predsednik SKZ/SLS ter poslanec prvega sklica DZ, njegovi družini in svojcem pa je izrekel iskreno sožalje.
Na smrt Ivana Omana se je odzval tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Med drugim je zapisal, da je Oman kot človek dialoga prispeval, da je predsedstvo nekdanje Republike Slovenije enotno sprejemalo odločitve, pomembne za uspeh prizadevanj v procesu ustanavljanja samostojne države. "Ponosen sem na čase sodelovanja z njim," je dodal.
"Ivan Oman je bil preudaren človek in trezen politik. V ospredje svojega političnega delovanja je postavljal interese slovenskega naroda in države. Temu je zmogel podrejati svoje strankarske interese," je za STA še zapisal Kučan v odzivu na smrt staroste slovenske politike.
V stranki SDS so ob smrti Ivana Omana zapisali, da se je poslovil starosta slovenske politične pomladi, ki je znal z jasno in kritično mislijo odločno izpostavljati smer, v katero bi moral iti narod, če bi želel doživeti blagostanje. Izrazili so hvaležnost za njegovo delo. Prvak stranke Janez Janša pa je zapisal, da se je poslovil pogumen Slovenec.
V SDS so se Omanu poklonili z zapisom na spletni strani stranke. Kot so zapisali, se je poslovil pomladni prebuditelj, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, podpredsednik Demosa, član predsedstva Republike Slovenije, borec za pravice kmetov, prvi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, velik Slovenec.
Spomnili so, da je bil Oman ena vidnih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvajanja, ki je v slovensko politično življenje odločno vstopil 12. maja leta 1988, ko je bil na zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je potekalo pod geslom "Ali res mora kmet samo ubogati?", izvoljen za predsednika Slovenske kmečke zveze, predhodnice Slovenske ljudske stranke, ene od lastovk slovenske politične pomladi.
"Z močno voljo ter smelo in pogumno besedo se je zavzemal za osvoboditev izpod komunističnega režima," so navedli v SDS in dodali, da je bil v času pomladnega vrenja gost na več odmevnih okroglih mizah, zborovanjih in srečanjih. Kot je kasneje v svojih nagovorih tudi poudaril, so 57. številka Nove revije, ustanovitev Kmečke zveze, aretacija četverice, Roška in zborovanje pred skupščino bili tisti dogodki, ki so pokazali, kaj si je leta 1988 "mislil naš narod".
Oman je ob nastanku Združene opozicije Slovenije Demos postal njen podpredsednik in bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Kot so navedli v SDS, je bil edini član predsedstva, ki je podprl ustanovitev Slovenske vojske in ni podpisal "deklaracije za mir".
"Po vaji Premiki91 in v času, ko so Milan Kučan ter ostali v predsedstvu Republike Slovenije razoroževali našo državo, je pripadnike Teritorialne obrambe pogumno nagovoril z besedami: Pozdravljeni vojaki Slovenske vojske," so zapisali v stranki. Na to pa je prek Twitterja opozoril tudi strankin predsednik Janez Janša, ki je izpostavil, da je bil Oman, ki ga je označil za pogumnega Slovenca, tudi prvi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.
Tudi po izteku poslanskega mandata v prvem sklicu DZ, ko se je od aktivne politike poslovil, je Oman po navedbah SDS "s svojo trezno besedo in jasno ter kritično mislijo ter pristnim domoljubjem večkrat nakazal smer, v katero bi moral iti slovenski narod, če bi želel doživeti blagostanje in enakomeren razvoj". Ob 30-letnici SLS decembra 2018 je v nagovoru tudi jasno povedal, da še vedno ne živimo v državi, kot smo jo izglasovali na plebiscitu. Ob nekaj priložnostih pa je opozoril tudi na to, da nekateri skušajo Slovenijo na mehak način ponovno peljati nazaj v partijski sistem.
"Ivanu Omanu smo hvaležni za njegovo delo za slovenski narod in slovensko demokracijo," so zapisali v SDS, njegovi družini, prijateljem in bližnjim pa izrekli iskreno sožalje.
