Umik lastnika hrvaškega koncerna Agrokor Ivice Todorića iz tekme za nakup večinskega paketa delnic Mercatorja po pisanju hrvaških medijev ne pomeni, da je nad slovenskim trgovcem tudi obupal. Kot navajajo, ne gre za Todorićev "zbogom" Mercatorju, temveč le "na svidenje".
Po pisanju današnjega Večernjega lista lahko glede na to, da je z umikom Agrokorja propadla še ena epizoda prodaje Mercatorja, kmalu pričakujemo nov razpis, na katerega se bo hrvaški koncern lahko znova prijavil, a tako visoke prevzemne premije ne bo več ponudil. Agrokor je namreč za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, medtem ko znaša trenutna tržna cena delnice približno 140 evrov.
Zagrebški časnik tudi ne izključuje, da bo Todorić prek Ljubljanske borze poslal javno ponudbo za Mercator, kjer mali delničarji predstavljajo 40 odstotkov lastništva. Toda gre za precej rizičen in za lase privlečen scenarij za nakup več kot 51 odstotkov Mercatorja, tudi v primeru "zagotovljenih" osem odstotkov delnic Mercatorja v lasti Unicredita, ki je naklonjen Agrokorju, dodaja Večernji list.
Kot tretjo možnost za vrnitev Agrokorja v igro za nakup Mercatorja pa časnik omenja nakup 23,34-odstotnega deleža Pivovarne Laško v Mercatorju. Ta različica je sicer tesno povezana z Novo Ljubljansko banko (NLB), kar je glede na državno lastništvo v banki znova politično vprašanje.
Večernji list ocenjuje, da je odločitev Agrokorja za umik ponudbe za odkup 52,10 odstotka Mercatorja v lasti bank in Laškega le nekaj dni pred oblikovanje nove slovenske vlade čudna. V Agrokorju naj bi namreč nameravali zaprositi za uradno srečanje z mandatarjem za sestavo nove vlade Janezom Janšo, da bi vedeli, pri čem so. Do tega ni prišlo, ker menda Ivica Todorić ni hotel, da bo Mercator prva odločitev, s katero se bo soočal bodoči slovenski premier, sploh glede na velik pritisk slovenske javnosti.
Zagrebški časnik v ločenem tekstu poroča, da so v Agrokorju prepričani, da so nedavni protesti proti njim v Zagrebu, ki jih je organizirala skupina Državljanska akcija, del vojne proti podjetju in poskus kompromitiranja hrvaškega koncerna v Sloveniji. Omenja celo teorijo zarote, po kateri bi za protesti stal Mercator.
Današnji Jutarnji list medtem poudarja, da se je nakup Mercatorja zataknil pri slovenski politiki, ki ni naklonjena vstopu hrvaškega kapitala. Časnik se sklicuje na neimenovani vir iz krogov blizu Agrokorja, ki trdi, da je slovenska politika obstruirala celotni proces ter zmanipulirala tako s sindikati kot z dobavitelji.
Kot navaja časnik, za Todorićevo odločitev ni bila odločilna Janševa vrnitev na oblast, saj je v njegovi koaliciji tudi nekaj ljudi, ki podpirajo prihod Agrokorja v Slovenijo. Tako kot Večernji list tudi Jutarnji list ocenjuje, da bo Agrokor lahko kupil Mercatorjeve delnice na borzi ali pa se bo Todorić znova potegoval za nakup večinskega deleža slovenskega trgovca pod drugačnimi pogoji.
Novica o umiku Agrokorja ni bila veliko presenečenje, glede na to, da že več mesecev iz Slovenije pošiljajo večinoma negativne signale, medtem ko postopek prodaje, ki se je začel oktobra lani, spremljajo "nezaslišane mahinacije nasprotnikov prodaje", pa na svoji spletni strani izpostavlja Poslovni dnevnik.
Reški Novi list medtem navaja, da prodaji Mercatorja ni bila naklonjena niti vlada Boruta Pahorja, prav tako ji ni Janševa. Kot dodaja časnik, bistvene razlike ne bi bilo niti, če bi vlado uspel oblikovati nekdanji prvi mož Mercatorja in relativni zmagovalec decembrskih predčasnih parlamentarnih volitev Zoran Janković.
Čeprav je podpredsednik hrvaške vlade Radimir Čačić pred kratkim trdil, da je Agrokorjev interes za nakup Mercatorja v interesu hrvaške države in njenih državljanov, je bila nova hrvaška vlada glede neuspeha Agrokorja tiho, opozarja reški časnik in sklene, da je neuspeh Agrokorja v vsakem primeru tudi neuspeh hrvaške vlade.
Če je bil namen Slovenije, da bi se uprla Todoriću, je bila začasno tudi uspešna. Sicer pa dejstvo, da so odgnali Agrokor, ne bo rešilo Mercatorja pred prodajo, na svoji spletni strani piše Vjesnik. Dodaja, da je Slovenijo nacionalni ponos stal izjemno dobre ponudbe, kakršne niso dobili od nobenega drugega.
Vjesnik še poudarja, da se bo že na prvem naslednjem razpisu za prodajo Mercatorja pokazalo, ali se je Todorić odrekel ambiciji postati "kralj trgovine v jugovzhodni Evropi. Na nov razpis, po vsem sodeč, ne bomo dolgo čakali, še navaja časnik.
