"Hrvaški Escobar" ostaja v slovenskem priporu in ne mara, da ga primerjajo z morilskim Kolumbijcem

Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo pritožbo Prnjata na odreditev pripora. Njegov odvetnik Luka Fabiani je za POP TV dejal, da bo sledila pritožba na vrhovno sodišče, in sicer bo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, saj naj se sodišče pri obravnavi pritožbe ne bi opredelilo "do bistvenih pritožbenih navedb".

Hrvaška policija je v četrtek objavila, da so v okviru mednarodne operacije Nana na Hrvaškem in v Sloveniji prijeli šest hrvaških državljanov, dva državljana Nizozemske ter enega Španca zaradi suma tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo. V reškem pristanišču so zaplenili 100 kilogramov kokaina.

Med prijetimi je tudi hrvaški državljan, 47-letni Prnjat, star znanec hrvaške policije iz leta 2007, ko so policisti razbili podobno mednarodno skupino tihotapcev heroina in kokaina, so poročali hrvaški mediji. Prnjatu so dali vzdevek "hrvaški Escobar", proti njemu pa v Zagrebu poteka sojenje zaradi tihotapljenja mamil iz Južne Amerike v Evropo.

Po navedbah POP TV sicer Prnjat obtožbe zanika. Mu je pa ljubljansko sodišče že pred leti zaplenilo 4,7 milijona evrov na bančnem računu. Preiskovalna sodnica je na prošnjo hrvaškega sodišča odredila začasno zavarovanje za odvzem premoženja v Sloveniji. Denar naj bi izviral iz trgovine z mamili. Neuradno je že med letoma 2000 in 2005 kar dvajsetkrat organiziral tihotapljenje najmanj sto kilogramov kokaina.

Po poročanju POP TV ga moti, da ga mediji primerjajo z Escobarjem. "Povedal sem mu, kako poročajo mediji, in nikakor ne želi, da se ga primerja z Escobarjem, saj gre za človeka, ki je bil večkratni morilec," je povedal Fabiani.

Kot je sporočila slovenska policija, bo o predaji Prnjata Hrvaški odločalo pristojno sodišče. Postopek predaje oseb, za katerimi so pristojni organi druge države članice EU izdali evropski nalog za prijetje in predajo, in so prijete v Sloveniji, ureja zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU.

Pristojno sodišče v Sloveniji, ki prejme evropski nalog za prijetje in predajo osebe, izpelje postopek in ugotovi, ali so podani pogoji za predajo imenovanega. Zakon med drugim ureja neposredno sodelovanje med pristojnimi organi države izdaje in države izvršitve naloga, zato ministrstvo za pravosodje ne sodeluje v postopkih predaje, so na ministrstvu pojasnili za STA.

Navedeno pomeni, da gre v danem primeru za postopek predaje in ne izročitve, kot tudi da državi, ki je izdala evropski nalog za prijetje ni treba pošiljati prošnje za izročitev, saj za odločanje v postopku predaje zadostuje izdani nalog, ki se posreduje neposredno pristojnemu sodišču. Po pojasnilu ministrstva je treba evropski nalog za prijetje obravnavati in izvršiti kot nujno zadevo.

V primeru, ko zahtevana oseba soglaša s predajo, mora biti končna odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje sprejeta v 10 dneh po soglasju. V drugih primerih pa mora biti končna odločitev o izvršitvi evropskega naloga za prijetje sprejeta v 60 dneh po prijetju osebe. Pomembna razlika s postopkom izročitve je tudi v tem, da o predaji dokončno odloči sodišče in da minister za pravosodje o predaji ne odloča, so še pojasnili na ministrstvu.