Kot navaja časnik v članku, ki je objavljen tudi na njegovi spletni strani, javni del poročila Knovsa "nedvoumno potrjuje, da je bila slovenska stran tista, ki je s ciljem arbitražne prevare vpregla državni aparat in svoje tajne službe".
Knovs je v poročilu razkril vrsto kompromitirajočih dejstev za slovensko stran, ki postavljajo pod vprašaj ključna stališča slovenske strani v arbitražnem sporu, dodaja časnik.
Časnik piše, da poročilo kaže, da je "slovenska država prek obveščevalnih služb ves čas sodelovala pri prikrivanju nezakonitega komuniciranja slovenske agentke Simone Drenik in arbitra Jerneja Sekolca" in da se je slovenska obveščevalna služba Sova "začela pripravljati za arbitražo že v začetku leta 2009, čeprav je bil arbitražni sporazum podpisan šele jeseni istega leta".
V poročilu po navedbah časopisa piše, da je Sova imela nekaj sestankov s slovensko projektno skupino za arbitražo, ki jo je vodila prav Simona Drenik. Dodaja, da je razvidno, da je Sova intenzivno sodelovala v arbitražnem postopku, cilj teh sestankov na Sovi pa je bil nedvoumen - "zavarovati komunikacijo pred 'vdorom' hrvaške strani in zaščititi tajno komuniciranje slovenskega arbitražnega tima".
Sova je arbitražno skupino poučevala o tveganjih komunikacije prek stacionarnega telefona in nezaščitene mednarodne linije, vendar se je Drenikova kljub temu iz svojega stanovanja v Kranju pogovarjala z arbitrom Sekolecem na Dunaju. Tako se je slovenski načrt izjalovil, ker nista dosledno izvajala navodil, ki sta jih dobila od slovenskih obveščevalcev in so njune pogovore posneli hrvaški obveščevalci.
Komisija je 11. novembra objavila javni del poročila, ki obsega 17 strani, potem ko je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko in arbitrom Sekolcem v arbitražnem postopku.
Po objavi teh prisluhov je Hrvaška sporočila, da izstopa iz procesa arbitraže, ker da je nepovratno kontaminiran, čeprav je arbitražno sodišče odločilo, da temu ni tako. Hrvaška zavrača priznanje in uveljavitev arbitražne razsodbe.
Večernji list je v današnji izdaji zadevi posvetil tudi uvodni komentar. V njem piše, da poročilo Knovsa razkriva veliko več, kot bi si želela slovenska uradna politika, pri tem pa so znova izhajali iz napačne predpostavke, da ni problem v tem, da je slovenska stran goljufala, ampak ker pri tem ni bila uspešna.
Trdi, da je Slovenija "od začetka flagrantno kršila arbitražno pogodbo na več ravneh". Ob tem je nezakonito komuniciranje in lobiranje potekalo ob vednosti in odobritvi takratnega premierja (Mira Cerarja) in zunanjega ministra (Karla Erjavca), kar meče povsem novo luč na hrvaško-slovenski spor.
Komentator tudi poudarja, da se tega zavedajo tudi na slovenski strani, o čemer pričajo politični odzivi na poročilo Knovsa. Medtem so slovenski mediji precej zadržani do poročila in poskušajo njegovo objavo povezati z "nedržavnotvornim" odnosom slovenske opozicije do slovenskih nacionalnih interesov.
"Na ta način se sicer znova odvrača pozornost od bistva in dejstva, da je slovenske politika pri poskusu uresničenja svojega cilja uporabila nedovoljena sredstva in to v veliko večjem obsegu, kot si želi priznati," sklene.