bikoborbe Svet24.si

Biki v Kolumbiji si lahko oddahnejo, konec je ...

duši Svet24.si

Jasni znaki, da je nekdo iz vaše dušne skupnosti

823603_092-strancar Necenzurirano

Znani slovenski podjetnik na avstrijski zatožni ...

mitja kunstelj-pl Reporter.si

Tako je sodišče sesulo Mitjo Kunstlja, ki je ...

bauer Ekipa24.si

Kakšna svinjarija! Slovenski športni as žrtev ...

Prepričan, da je kopija očeta Odkrito.si

Trdi, da je nezakonski sin Kralja Karla III. in ...

doncic edwards Ekipa24.si

Velika drama v Dallasu tokrat z nesrečnim koncem ...

Slovenija

Hribar Milič: Brezposelnost se bo letos še povečala

Deli na:
Hribar Milič: Brezposelnost se bo letos še povečala

Foto: Arhiv Reporterja

Želimo imeti vlado, v kateri bo manj resorjev, a bodo med seboj bolj povezani, tudi drugače menedžirani, je v pogovoru za Demokracijo dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Ocenil je, da bo za del gospodarstva, ki je bil pretežno vezan na domači trg, leto 2012 zelo pesimistično.

Hribar Milič pravi, da pa lahko po drugi strani samozavestno in tudi z malo večjim optimizmom opazujemo, kaj se dogaja pri izvoznikih. Čeprav se tudi na globalnem trgu razmere zaostrujejo in čeprav v nekaterih naših glavnih zunanjetrgovinskih partnericah napovedujejo zelo skromno ali celo negativno rast, so slovenska podjetja po zdajšnjih informacijah še vedno precej zasuta z naročili in poslujejo ugodno, dodaja.

Ob tem je izpostavil, da je na tisoče mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov ta čas v Sloveniji pred tem, da zaprejo svoja vrata, in tudi to bo vplivalo na povečevanje brezposelnosti. "Imamo torej vse elemente za oceno, da bo letos problem brezposelnosti v Sloveniji še večji, hkrati pa se ne napoveduje, da bi podjetja v večjem obsegu na novo zaposlovala ali povečevala svoje aktivnosti na tem področju," je dodal.
 
Prvi mož GZS meni, da so v koalicijski pogodbi zajeti vsi elementi, po katerih bi Slovenija lahko zelo hitro začela gospodarski preporod. Prihaja najbolj občutljivo obdobje, ko bo treba koalicijsko pogodbo ter ključne cilje in usmeritve preliti v posamezne razvojne strategije po posameznih področjih.
 
Izpostavil pa je, da bo sedaj treba povedati, kaj se bo dogajalo na področju infrastrukture, industrijskih politik, internacionalizacije, in ne nazadnje, kaj bo na področju prodaje državnega premoženja. "Vse to bo treba čim prej izpeljati in tukaj želim, da bo vlada imela ne samo v besedah, kot so podpisali, ampak tudi pri realizaciji podporo v svojih vrstah," je še poudaril Hribar Milič.
 
Sindikati in mediji skupaj so po njegovem mnenju ta čas najmočnejša opozicija spremembam. Ker da oboji poudarjajo slabosti dosedanjega slovenskega razvoja, povezanega s privatizacijami, tajkunizacijami, netransparentnim poslovanjem, omrežji in tako naprej.
 
V tem trenutku bi sindikati morali prepoznati, da smo na poti, ki pelje navzdol. Hribar Milič je opozoril, da smo še daleč od grških razmer, nismo še tako zadolženi, vendar se nezadržno gibljemo proti Grčiji. In zato so potrebne spremembe in zato bo potreben socialni dialog s sindikati pa tudi pridobivanje zaupanja v medijih, da to, kar delamo, tudi resno mislimo, da bomo izpeljali, da bomo videli pravi konec vseh teh kriznih potapljanj. To je ključno za prihodnje obdobje.
 
V okviru GZS so zato v zlato fiskalno pravilo predlagali radikalno spremembo, da bi se obseg javne porabe v štirih do petih letih spustil na maksimalno 42 odstotkov bruto domačega proizvoda. Hribar Milič pričakuje, da bodo to pravilo vnesli tudi v socialni sporazum. "Ob tem moramo razliko šest ali sedem odstotkov do določenega pravila nameniti za razvoj. Le tako bomo Slovenijo lahko naredili bolj konkurenčno in bomo odprli nova delovna mesta," je še dodal.
 
V zakonu o vladi bi po mnenju Hribar Miliča morala znanost in tehnologija ostati skupaj, pa čeprav v okviru nekega velikega superministrstva. Ločevanje, kakor je predvideno sedaj, lahko privede do tega, da bosta znanstveno-raziskovalna sfera ter gospodarski in tehnološki razvoj še bolj nepovezani dejavnosti.
 
Pred nedavnim je bil objavljen seznam več državnih projektov, ki niso plačani. "24 tovrstnih projektov skupaj znaša več kot 25 milijonov evrov. Pričakujem, da bo nova vlada na teh ekscesnih primerih ukrepala sistemsko na področju celotnega javnega naročanja," je še izpostavil prvi mož GZS.