Marsikdo, ki pozna razmere v teh tovarnah iz medijev in siceršnji standard teh ljudi bi rekel, da so lahko zadovoljni, da imajo delo. Res je. Res pa je tudi, da te ženske in dekleta, nekateri menijo celo mladoletni otroci, kar pa Lidl kategorično zanika, delajo za minimalno plačo. Ta znaša po dvigu iz leta 2018 celih 85 evrov na mesec, medtem ko v Lidlu beležijo prihodke v milijardah evrov.
Pri čemer je Lidl zelo občutljiv, če se kaka stvar, ki se ne sklada z njihovimi slogani, s katerimi se želijo povzdigniti med najbolj čuteča in družbeno odgovorna podjetja na svetu. A vrnimo se v Bangladeš - v tovarne, kjer delavke po 12 in celo do 19 ur garajo za šivalnimi stroji in šivajo oblačila za Lidl za dobrih 33 centov na uro. Ja, prav ste prebrali za 33 centov na uro.
Tu povejmo, da v zadnjem Lidlovem letaku prodajajo liter mleka, ki je v akciji po 72 centov. Delavka v tovarni, kjer nastajajo Lidlova oblačila bi morala delati za njihov liter mleka več kot dve uri.
V Reporterju smo raziskali ali Lidl res »ustvarja boljši svet« ali na ramenih mizerno plačanih delavcev iz držav tretjega sveta zgolj kuje milijardne dobičke.
Z nekaterimi očitki o nehumanih razmerah smo soočili Lidl Slovenija. Objavljamo tudi dve zgodbi iz Bangladeša in Myanmara kjer je razvidno, da je samohvala Lidla le črka na papirju.
Za mnenje glede razmer v tovarnah kjer šivajo oblačila za Lidl v Bangladešu pa smo prosili tudi novinarskega kolega iz Velike Britanije, sicer dopisnika iz Azije za mnoge poznane medije, ki je od blizu spoznal delo v obratih, kjer se pravzaprav začne kovati dobiček Lidla.
Razkrivamo pa tudi nov trend veletrgovcev, kakršen je Lidl, ki pod pretvezo odpiranja novih delovnih mest pridejo še do cenejše delovne sile kot v nerazvitih državah Azije.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
