GZS: Ukinitev schengna bi imela za gospodarstvo neslutene posledice

Predsednik GZS Marjan Mačkošek je spomnil, da je val beguncev preplavil Evropo, pri čemer se je pokazalo, da EU ni sposobna najti skupne in učinkovite rešitve. Prost pretok blaga na stari celini je po njegovem mnenju ključna prednost pred drugimi deli sveta. "Ukinitev schengna bi imela za gospodarstvo neslutene posledice," je dejal.

Navedel je izračun predstavnikov avtoprevoznikov, ki so ugotovili, da bi v primeru, če bi morali tovornjaki ob prestopu meje čakati eno uro več, nastalo vsaj osem milijonov evrov dodatnih stroškov za gospodarstvo. V nadaljevanju bi lahko ti stroški še precej narasli. "Pričakujemo zaščito temeljnih evropskih vrednot na zunanjih mejah EU, ne pa žičnih ograj in drugih tehničnih preprek med državami članicami," je opozoril.

Erjavec je dejal, da se je svet še pred nekaj leti zdel varen, danes pa je mednarodna situacija povsem drugačna. "Če pogledamo zlasti našo soseščino, smo lahko zaskrbljeni," je dejal. Spomnil je na krizo v Ukrajini, dogajanje v Siriji in Iraku ter pojav fenomena nedržavnih akterjev, predvsem Islamske države, ki predstavlja po njegovi oceni resno grožnjo, tudi za gospodarsko dejavnost.

Pojavljajo se tudi nove konflikte situacije, npr. med Savdsko Arabijo in Iranom ter med Turčijo in Rusijo. Ker bodo ameriške volitve konec leta, nova ameriška administracija pa bo začela delo šele po novem letu, Erjavec kakšnih zelo hitrih političnih rešitev za sanacijo teh kriz ne pričakuje. "Žal te krize niso tako oddaljene od Slovenije," je opozoril.

Posledica teh kriz so tudi migracije, vendar vzroki zanje po ministrovem mnenju ne tičijo samo v tem. Svet se namreč globalizira, ljudje, ki živijo v revnih državah, pa lahko vidijo, kaj se dogaja po svetu. Ne glede na to, kako smo doma nezadovoljni s stanjem v domovini ali EU, bi marsikateri Afričan ali Azijec rad živel v tem delu sveta, je opozoril. "Zato tudi ta migracijski val ni le posledica kriz, ampak tudi tega, da želijo mladi boljšo prihodnost, boljšo priložnost in vidijo Evropo kot tisti kontinent, ki lahko nudi to priložnost," je dejal prvi mož slovenske diplomacije.

Ponovil je, da prihajajo odločilni dnevi za to, kako se bodo EU oz. države, ki so na balkanski migracijski poti, odzvale na dogajanje. Zagotovil je, da bo vlada storila vse za to, da zaščiti slovenske interese, opozoril pa je tudi, da Slovenija nima čarobne palice in da ne more sama rešiti tega problema. "Slovenija je samo kamenček v mozaiku tega problema, gotovo pa je naša naloga, da storimo vse, da zavarujemo naše interese," je dejal. O konkretnih ukrepih ni govoril.

Ministra sicer veseli, da so v štirih letih, odkar vodi zunanje ministrstvo, dokončno uveljavili gospodarsko diplomacijo. Aktivno nameravajo delovati tudi v prihodnje. Letos nameravajo odpreti veleposlaništvo v Iranu. Priprave na to že tečejo, minister pa upa, da bo do tega prišlo jeseni in da bo lahko ob tej priložnosti z gospodarsko delegacijo tudi sam obiskal Iran.

Zagotovil je, da pod njegovim vodstvom ne bodo zaprli nobenega veleposlaništva več, kvečjemu bi si želel, da še kakšnega odprejo, saj je prepričan, da se ta vložek na dolgi rok povrne v proračun. Kakšnega veleposlaništva več bi si med drugim želel v Severni Afriki. "Totalno neprimerno je, da imamo samo Egipt za celotno Afriko," je dejal in k sodelovanju pozval tudi gospodarstvo. "Če gospodarstvo tega ne zahteva na glas, javno, potem tudi politika tega ne sliši," je dejal.

Ocenil je, da smo v zadnjih letih z vsemi sosednjimi državami izboljšali odnose, razen s Hrvaško. Spomnil je, da Madžarsko zanima tudi sodelovanje pri projektu drugega tira železniške proge Divača-Koper. Načrtovano ustanovitev posebnega projektnega podjetja za izgradnjo in upravljanje drugega tira je v tej luči pozdravil. Kot je dejal, bo država vanj vložila 200 milijonov evrov in privabila strateške partnerje. Erjavec vidi priložnost, da pri tem poleg Madžarske sodelujejo tudi Južna Koreja in nekatere druge države, npr. Slovaška.

Da so investicije v infrastrukturo pomembne in da se modernizacija železniške infrastrukture vleče predolgo, sta opozorila tudi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar in predsednik Združenja za promet pri GZS Rok Svetek. Slednji je bil znova kritičen do infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, češ da jih s spreminjanjem datuma začetka gradnje drugega tira vleče za nos. Erjavca je zato prosil, da vpliva na kolege, "naj se že enkrat zresnijo".

Glede Hrvaške je Erjavec spomnil, da načrtujejo obisk novega vodje hrvaške diplomacije Mira Kovača v Ljubljani. "Ne pričakujem, da bo tu kakšen preboj, da bomo čez noč rešili vsa odprta vprašanja, ampak mislim, da je prav, da imamo dialog, da skušamo najti tudi skupne gospodarske priložnosti," je dejal.