Revija Reporter
Slovenija

GZS terja razkritje razlogov za zamenjave v NLB

STA

11. feb. 2016 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) od upravljavcev, ki upravljajo državno premoženje oz. imajo pristojnosti imenovanja nadzornih svetov in uprav, zahtevajo, da razkrijejo merila uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti ter v primeru zamenjav sporočijo, zakaj do njih pride.

V GZS so po včerajšnji skupščini NLB - na kateri je Slovenski državni holding (SDH) kot predstavnik države, edine lastnice banke, odpoklical predsednika in člana nadzornega ter imenoval pet novih članov nadzornega sveta, že v petek pa je odstopil predsednik uprave Janko Medja, ki se mu je sicer včeraj obetala nezaupnica SDH - pozvali, da je treba prekiniti slabe prakse upravljanja državnih družb.

GZS, ki "budno spremlja dogajanja v državnih podjetjih in bankah, vključno z zadnjimi menjavami v NLB", sicer zadnjih menjav ne more ocenjevati, ker nima vseh informacij.

Kot zbornica, "ki združuje člane, ki predstavljajo največji del slovenskega gospodarstva in tudi največji del zaposlenih davkoplačevalcev v Sloveniji", pa zahteva, da upravljavci državnega premoženja pravočasno razkrijejo jasna merila o (ne)uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti, v primeru zamenjave nadzornih svetov in uprav jasno sporočijo, zakaj je do menjav prišlo, ter da zamenjave opravijo skladno z najvišjimi merili korporativnega upravljanje in komuniciranja.

Poudarjajo, da je NLB sistemska banka. "Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov. Ne smemo pozabiti, da nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 evrov, med katerimi je nasploh veliko podjetij," so zapisali v GZS.

Dodali so, da študija GZS o pomenu in stroških državnega lastništva, ki jo je v svojih letnih priporočilih povzela tudi Evropska komisija, dokazuje, da je neoptimalno upravljanje državnih družb in bank v obdobju 2007-2013 povzročilo javnofinančno breme v višini 13 milijard evrov.

"Zato si ponovitve takšnega obdobja ne moremo več privoščiti, saj naš javni dolg že danes presega 80 odstotkov BDP," so opozorili. Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete je tudi izračunala negativni vpliv vmešavanje politike v upravljanje državnih družb: 110 milijonov evrov letno, so dodali.

"Velik del prirasta javnega dolga nam je slabo upravljanje družb v državni lasti že prineslo. Čas je, da s slabimi praksami končamo," je pozval generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.