Györkös Žnidarjeva in napaka v tolmačenju: govora je bilo zgolj o možnosti zaprtja meje

Na ministrstvu so pojasnili, da Györkös Žnidarjeva in njen madžarski kolega Sandor Pinter absolutno nista govorila o zapiranju zelene meje in meje med Slovenijo in Madžarsko. Govora je bilo o zapori meje s Hrvaško, kar da Madžarska že počne, pravijo na ministrstvu.

"Dogovorjeno je bilo, da bo vsak morebiten dodaten ukrep stvar vnaprejšnjega dogovora med Slovenijo in Madžarsko," so še dodali.

Prejšnje poročanje o zaprtju

Možnost, da bi Madžarska zaprla mejo s Slovenijo, je odprta, pravi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki se je danes sestala s svojim madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem. Če se bo Madžarska odločila za tak ukrep, pa bo o tem pravočasno obvestila Slovenijo, je ministrica na novinarski konferenci predstavila dogovor z današnjega sestanka.

Tako Madžarska kot Slovenija sta tranzitni državi, je pa Madžarska bistveno bolj obremenjena, zato bi tak ukrep pomenil vpliv na migracijske tokove. V tem primeru bo Slovenija pravočasno obveščena, da se lahko pripravi na situacijo, je dejala ministrica.

"Zelo bistveno je, da dobimo jasne, konkretne informacije in to dovolj zgodaj," je poudarila.

Györkös Žnidarjev je ponovila, da želi ob begunskem valu Slovenija ravnati skladno z evropskim pravim redom, kar bo zelo oteženo, če bi tok beguncev bil izreden.

Na današnjem sestanku, ki so se ga udeležili tudi obe veleposlanici in oba generalna direktorja policije, sta se sicer ministra dogovorila, da s torkom državi začenjata dnevno izmenjavo podatkov. Okrepile se bodo tudi skupne policijske patrulje, ki zdaj že delujejo, prav tako se bo oblikovalo skupne preiskovalne skupine proti organizatorjem nezakonitega prehajanja meje.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pojasnil, da se od petka razmere glede dotoka migrantov sicer niso bistveno spremenile. V Grčijo jih prihaja okoli 5000 na dan in se pomikajo proti severu, vendar pa do spremembe v migracijskem toku ni prišlo. Večina jih v EU vstopi na območju Hrvaške in Madžarske.

Varnostne razmere tako ostajajo normalne oz. se niso poslabšale. Kljub temu so na ministrstvu pozorni, če bi prišlo do preusmeritve proti Sloveniji. V tem primeru bi migrante usmerili na območja, kjer je zanje pripravljenih največ kapacitet.

Prostorske zmožnosti za sprejem morebitnega drugega begunskega vala pa v zadnjih dneh še povečujejo, in sicer so jih s pomočjo pripadnikov civilne zaščite dvignili na 6700. Nastanitvene kapacitete so povečali zlasti v Lendavi, Gornji Radgoni, na Šentilju, v Vrhniki, Logatcu in na mejnem prehodu Petišovci, je pojasnil generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But.

Prav tako so nadaljevali s postopki nabave konzervirane prehrane, postelj, odej in pelerin za enkratno uporabo. Nemški in avstrijski Karitas pa sta slovenskim kolegom predala 1000 postelj, odej in spalnih vreč, je povedal But.

Šefic je ob tem izpostavil, da posebno pozornost namenjajo vse hladnejšemu vremenu. Kot je pojasnil, je v zidanih objektih za okoli 1000 migrantov prostora, tudi te kapacitete pa bodo še povečali. Prav tako bo nekaj časa mogoče ogrevati nekatere šotore, vseh pa ne, kar ministrstvu povzroča dodatne skrbi, je povedal.

V zadnjih dneh predstavniki ministrstva po občinah opravljajo delovne sestanke. Tako so že v petek v Gornji Radgoni podrobno analizirali izkušnje, ki so jih pridobili pred dnevi, in se strinjali, da je lokalna skupnost odlično opravila svoje delo. Občino Šentilj pa so obvestili, da bodo na tamkajšnjih parkiriščih postavili nastanitvene centre.

Prav tako so razmere analizirali v Brežicah, kjer so se predstavniki sodelujočih služb strinjali, da je bilo njihovo medsebojno sodelovanje dobro in učinkovito. S sestanki bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh in pretekle izkušnje uporabili pri načrtovanju prihodnjih aktivnosti.

Za mednarodno zaščito v Sloveniji sta v teh dneh zaprosili še dve osebi, tako da jih je skupaj na današnji dan 32, je še povedal državni sekretar. Avstrija je Sloveniji doslej vrnila štiri tujce, s sprejemanjem posameznih tujcev, ki so jih slovenski organi ustavili na zeleni meji, pa je začela tudi Hrvaška.