Grozljivo: na truplu romskega dojenčka, ki je umrl pri Ribnici, je bila vidna tudi sled ugriza podgane

Romsko naselje v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem je že dlje časa predmet opozoril o slabih bivanjskih razmerah, veliko razburjenje pa je povzročila smrt dvomesečnega dojenčka pred mesecem dni. Umrl je zaradi pljučnice. Družina s tremi otroki je več let živela v veliki revščini, v slabo opremljeni in slabo izolirani baraki brez vode in elektrike, spali pa so na tleh na odejah. Na dojenčkovem truplu je bila vidna tudi sled ugriza podgane, je včeraj objavil Dnevnik.

Po njegovih navedbah je center za socialno delo dva dneva po smrti dojenčka staršema začasno odvzel še oba druga otroka in ju namestil v krizni center v Grosupljem. Kot razlog za odvzem so denimo navedli težke bivanjske razmere in nedostopnost vode, pa tudi pomanjkljivo skrb za otroke. Staršema so naložili, da uredita primernejše prostore za bivanje otrok. Takšne prostore sta potem našla v zidani hiši sorodnika v sosednjem naselju, vendar center še ni vrnil otrok. Center je že v porodnišnici odvzel otroka tudi ženski, ki je z mamo umrlega dojenčka živela v skupni baraki. Center za socialno delo Kočevje sicer trenutno pripravlja postopke za odvzem še sedmih otrok, piše Dnevnik.

V Občini Ribnica sta romski naselji v Goriči vasi in Lepovčah, kjer živi približno 150 Romov. Na Občini Ribnica menijo, da je treba sredstva za reševanje stanovanjske problematike Romov namensko usmerjati na državni ravni. Enako velja za urejanje priključkov na osnovno gospodarsko in komunalno infrastrukturo v lokalnem okolju, so navedli za STA.

Občina je po besedah v. d. direktorice občinske uprave Tine Peček sicer že lani seznanila urad vlade za narodnosti s problematiko v romskem naselju v Goriči vasi. Prav tako so župani v skupnem pismu pozvali vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe, je izpostavila.

Pri varuhu človekovih pravic pa so že leta 2015 pozvali občino, naj romskemu naselju zagotovi dostop do osnovne infrastrukture, zlasti do pitne vode in sanitarij. Prav tako naj povabi predstavnike naselja na pogovor in jim predstavi možnosti za trajno ureditev njihovih bivalnih pogojev. Poleg tega so predlagali, da občina sprejme podrobni področni program in ukrepe v skladu z zakonom o romski skupnosti.

Občina ni upoštevala varuhovih predlogov, ker po njeni oceni ni pravne podlage za ureditev bivanjskih razmer v naselju. Varuh je zato v dopisu uradu vlade za narodnosti poudaril, da mora v primerih, kadar so pripadnikom romske skupnosti kršene njihove človekove pravice, uresničevanje človekovih pravic zagotoviti vlada. Dolžnost ukrepanja vlade po mnenju varuha velja tudi, če občina ne izpolni svoje zakonske obveznosti in denimo ne sprejme akcijskega načrta.

Pečkova je sicer pojasnila še, da sta bila predstavnika obeh romskih naselij v občini imenovana v komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti na ribniškem območju. Ta se je 15. januarja letos sestala šele na ustanovni seji.

AI Slovenije je ogorčen nad oblastmi, saj nedelovanje na lokalni in državni ravni vzdržuje razmere brez vode in elektrike za številne romske družine. Take človeka nevredne razmere po besedah direktorice društva Nataše Posel že same po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje, je navedel Dnevnik.

Po navedbah društva Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že obravnava pritožbo več Romov, tudi tistih iz Goriče vasi, zaradi odrekanja pravice do pitne vode, ki je univerzalna človekova pravica.