"Grozljivka" v Tarči: Koga briga za morebitne žrtve, ki so morale gledati apologijo Dušana Smodeja na TVS?

Spoštovane novinarke, novinarji in širša javnost,

Pišemo vam kot bivše administratorke Instagram profila proti_nasilju_dusana_smodeja. Rekle smo, da bomo s tem delom zaključile in se vrnile k svojim življenjem. Naj pač pristojni organi opravijo svoje. A vendarle se čutimo dolžne, da se oglasimo, zaradi grozljivke v včerajšnji Tarči. Zgrožene smo nad ugodno predstavitvijo, ki jo je Dušan Smodej dobil v tej oddaji. Par dejstev, ki jih Tarča ni omenila:

1. Profil je, kot ste lahko slišali v Tarči, res zagnala administratorka, ki je imela predhodne stike s Smodejem. Osebno je ne poznamo. V času, ko je afera postala predmet medijskega zanimanja pa ni upravljala z IG stranjo. To upravljanje smo prevzele me. Ko rečemo "me" mislimo s tem širšo skupino ljudi različnega spola. Ustanoviteljica profila nam je namreč dokaj kmalu po njegovem nastanku dala profil v soupravljanje. Na neki točki ji iz določenih razlogov nismo več zaupale, zato ji nismo več dale novega gesla, po temu, ko smo ga zamenjale. To je dolgo ni motilo, kasneje pa je iz osebnih razlogov profil vzela nazaj preko osebne identifikacije.

Profil je, še enkrat poudarjamo, velik del časa vodila skupina oseb, ki s prvotno administratorko nimajo veze. Zakaj smo pri tem sodelovale? Na začetku je bil morda prisoten nek preprost filing, da se hočemo pridružiti nečemu večjemu od sebe, narediti razliko. Nekaj podobnega kot udeležba na protestu. Zelo hitro pa je postalo jasno, da zgodbe, ki smo jih dobivale, kažejo na veliko bolj grozljivo podobo Dušana Smodeja, kot je ta, ki smo jo do tedaj imele. Vedele smo, da podtika GHB in da se vsiljuje mladim dekletom. Zgodbe, ki smo jih slišale in prebrale, pa kažejo, da je njegovo obnašanje bilo veliko bolj metodično in izprijeno.

Pomagale smo zbirati zgodbe, ki so prihajale na IG in jih objavljale. Poskusile smo nagovarjati nekatere izmed žrtev, da podajo prijavo. Naj povemo, da je velik del zgodb prihajal iz profilov konkretnih oseb, ki jih je bilo mogoče jasno identificirati. Da je celotna "afera" plod maščevalnosti ene posameznice, napadov na nekoga zaradi nevsakdanjih spolnih preferenc ali karkoli podobnega je idiotizem prve vrste, poskus pomesti pod preprogo grozljive izkušnje mnogih in posmeh pravici. Samo ugibamo lahko, če za njim stoji slabo novinarstvo, refleks po pletenju narativa, ki je drugačen tistemu nasprotnega političnega pola ali kaj bolj zloveščega.

2. V medijih se pogosto pojavlja novica, da proti Dušanu Smodeju ni bilo podanih nobenih prijav. Policija je sicer po naših informacijah (stik z žrtvami) dobila več prijav za dejanja zoper spolno nedotakljivost proti Dušanu Smodeju, nekatere so bile podane že skoraj leto pred samo afero. Teh prijav več kot očitno ni štela za popolne oz. kot prijave, ki ustrezajo kriterijem, ki jih ima policija. To je razvidno tudi iz nedavnega sporočila javnosti s strani policije, ki pravi, da je dobila policija nekaj anonimnih sporočil, te pa ne zadostujejo za prijavo.

Slednje je po našem nekaj popolnoma drugega od zgodbe, ki smo jo slišali v Tarči in trenutnih sporočilih, ki jih v javnost pošilja policija, češ da "ni prijav". Dati prijavo z imenom in priimkom pač ni najbolj enostavno, ko moraš z njo priznati policiji, bližnjim in mogoče celo staršem, da si se udeleževala zabav, kakršne je imel Dušan. Ker potem novinarji najrazličnejših nazorov začnejo namigovati, da si morda dobila, kar si iskala. Skrbi nas tudi, da kriteriji, po katerih policija smatra prijavo za "popolno" očitno niso čisto jasni in transparentni in se jih da do neke mere interpretirati po svoje. Zato je povsem mogoče, da bi policija lahko v tem primeru naredila več kot je, zakaj je tako, pa nas je strah sploh špekulirati.

3. Zdenka Badovinac je bila dolgoletna prijateljica Romana Uranjeka. Zdi se nam popolnoma zavržno in proti vsem novinarskim standardom, da kot kvazi-neodvisna komentatorka, tako v Tarči, kot v drugih novinarskih prispevkih, nastopa ona. Ne razumemo kako je mogoče, da oseba, ki je bila dolgoletna prijateljica z Romanom Uranjekom nastopa kot nek neodvisni strokovnjak, mediji pa jo na nobeni točki ne povprašajo po njenih osebnih povezavah z Romanom Uranjekom in njenih morebitnih povezavah z Dušanom Smodejem. V vsakem primeru je pod vsemi novinarskimi standardi, da se diskusija o (če že hočete morebitnih) mnogih žrtvah spolne zlorabe preusmeri na vprašanje vloge sodobne umetnosti. Posebej pa, ko o temu govori oseba, katere dolgoletna kariera in uspeh sta tesno speti z Uranjekovimi in ki ima nesporen interes po ohranjanju njegovega dobrega imena.

Obžalujemo politizacijo tragedij. Mnoge so se zgodile prejšnje dni. Ena izmed teh se je zgodila včeraj. Moramo reči, da smo razočarane. Smo pa vsaj spoznale nekaj novega o Ljubljani, kar smo tako ali drugače že vedele. Da ni važno kaj počneš, važno je kdo si, čigav in kako se to vklaplja v trenutne dnevnopolitične igrice. Od nekaterih smo to pričakovale kot samoumevno, drugi ste nas preprosto presenetili.

Če bi včeraj gledali oddajo Tarča in jo presojali po istih standardih kot so njeni novinarji presojali prvotno adminko IG strani in zgodbe na njej, bi lahko rekli samo sledeče: očitno imajo interes po pranju Dušanovega imena, verjetno, ker hočejo narediti obratno od tega, kar želi od njih odgovorna urednica, ki hoče preko zgodbe napadati člane koalicije. Obstajajo tudi bolj zlovešča branja, o teh raje sploh ne govorimo.

Koga briga za morebitne žrtve, ki so morale včeraj gledati Dušanovo apologijo na prvem kanalu nacionalke? Koga briga kakšno sporočilo to pošilja njim in drugim žrtvam takšnih dejanj? Koga briga kakšno sporočilo bodo s tem dobili ostali predatorji ljubljanskih noči?

Važno je, da so vrste strnjene.

LP