Poslance SDS skrbijo težave zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov. Prepričani so, da je stečaj v razvitih državah normalen postopek, pri nas pa so stečajni postopki po njihovi oceni izenačeni s totalno likvidacijo in razprodajo podjetij.
V največji opozicijski stranki so zaskrbljeni tudi zaradi afere Prijatelji v stečaju, s katero naj bi se jasno pokazala naveza med stečajnimi sodniki in stečajnimi upravitelji, ter disciplinskih postopkov, ki so sledili, a niso pokazali nobenih nepravilnosti. To, da se ni zgodilo nič, se jim zdi nesprejemljivo.
Vinko Gorenak je v imenu predlagateljev izredne seje izpostavil, da so bile spremembe insolvenčne zakonodaje, ki jih je uveljavil nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, slabe. V tej luči ga je zmotila ustanovitev Zbornice upraviteljev Slovenije, na katero je bil prenesen del pristojnosti ministrstva za pravosodje, tudi odločanje o disciplinskih postopkih zoper stečajne upravitelje.
Gorenak je Zalarju očital še, da je izplačevanje nagrad stečajnim upraviteljem v njegovem času močno naraslo in da je bil pri uvajanju zgornje meje nagrad julija 2009 zelo neroden, kar je državo drago stalo. Znižanje nagrad je namreč Zalar javno napovedal, do njega pa je prišlo šele 11 dni po tej napovedi. V tem času je bilo izplačanih za 2,34 milijona stečajnih nagrad, kar je več kot med januarjem in julijem 2009 skupaj, je dejal poslanec SDS. A za to ni nihče odgovarjal, je bil oster.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je včeraj povedal, da na področju učinkovitosti sodstva že beležijo nekatere pozitivne trende. Kot je ocenil, podpisana zaveza s sodstvom kaže pomembne rezultate na področju skrajševanja (tudi insolvenčnih) postopkov.
V zvezi z večjo preglednostjo in osebno odgovornostjo sodnikov je spomnil na sprejete spremembe zakonov o sodiščih in o sodni službi, ki so preoblikovale in okrepile nadzor nad delom sodnika in sodišč. Za večjo transparentnost delovanja dela sodnikov bo še letos spremenjenih med 10 in 15 zakonskih predpisov, je napovedal.
Glede aktivnosti ministrstva na področju nadzornih pristojnosti nad stečajnimi upravitelji je spomnil, da je bila pred poletjem sprejeta novela insolvenčnega zakona, ki del pristojnosti prenaša nazaj z zbornice upraviteljev na pravosodno ministrstvo. Obetajo se nove spremembe, ki bodo zagotovile tudi prenos drugih pristojnosti, je dodal. Eden glavnih projektov, ki je v pripravi, pa je po njegovih besedah sistemska razdolžitev podjetij.
Minister je menil še, da mora biti v razpravah o sodstvu jasno, da je neodvisnost te veje oblasti temeljnega pomena za delovanje demokracije.
Opozicija in koalicija sta v nadaljevanju seje predstavljali precej različne poglede na stanje v sodstvu in na področju insolvenčnih postopkov.
V opoziciji so analizirali afero Prijatelji v stečaju, pri čemer so bili izredno ostri, ker ni prišlo do pravega epiloga, ter negativne učinke insolvenčne ureditve na malega človeka, podjetnike in gospodarstvo na splošno.
Branko Grims (SDS) je izpostavil, da slabo stanje slovenskega sodstva postaja najbolj kritičen slovenski razvojni problem. Ob tem je opozoril, da je Bruselj Sloveniji v zvezi s sodstvom dal več priporočil, ki naj bi jih izpolnila do konca septembra, a je naša država ta rok zamudila.
V koaliciji so medtem ugotavljali, da je bilo letos narejenih že precej korakov v smeri izboljšanja stanja na področju skrajševanja postopkov, insolvenčne zakonodaje in sodstva na splošno. Poleg tega se obetajo novi, so dodajali.
Maša Kociper (PS) je povedala, da se v PS zavedajo obravnavanih problemov, da pa PS vlado vodi šele pol leta ter zato ne bo prevzela odgovornosti za vse napake iz preteklosti. V PS si po njenih besedah energijo bolj kot za tovrstne seje želijo porabiti za urejanje drugih odprtih področij, ki potrebujejo spremembe. DZ mora delati resno na področjih, za katere je pristojen, ne pa se vmešavati v pristojnost drugih vej oblasti, je sklenila.
DZ ni sprejel nobenih sklepov, saj je odbor DZ za pravosodje dopoldne zavrnil štiri priporočila SDS o tem, kako naj se to področje izboljša.