Grims: Prvič v samostojni Sloveniji so obveščevalne službe brez nadzora

Sporočilo za javnost SDS:

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na današnji novinarski konferenci  spregovoril o vidikih včerajšnje sporne odločitve koalicijske večine, da varnostne in obveščevalne službe ostanejo povsem brez nadzora.

Mag. Branko Grims je uvodoma dejal, da to »kar se je včeraj zgodilo ni primerljivo z ničemer v dvajsetletni zgodovini samostojne države. Prvič se je zgodilo, da je sistem varnostnih in obveščevalnih služb ostal popolnoma brez  nadzora, kajti koalicija je preprečila s svojim glasovanjem, da bi vzpostavili parlamentarno komisijo, ki ima edina pooblastila za vsebinski nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb Slovenije.«. Po njegovih besedah takšna odločitev odpira številna vprašanja in temeljno načelo ter dilemo, s katero se srečuje vsaka demokracija, ki je: kdo nadzira nadzornike. Mag. Branko Grims je pojasnil, da je  v Sloveniji že dalj časa uveljavljen sistem, da je obveščevalna služba vezana neposredno na predsednika vlade oziroma njegov kabinet, v tem primeru na Mira Cerarja. »Da je ta predlog, da se komisije ne imenuje, prišel iz njegove stranke, odpira številna vprašanja, povezana z vprašanji demokracije, nadzora in tudi etike,« je dejal poslanec SDS.

Prav tako je poslanec SDS mag. Grims pojasnil, da smo v tem trenutku priče situaciji, ko ni nič definirano, ko ni nobenega roka, do katerega naj bi to komisijo imenovali, a to je treba storiti takoj. »Komisija bi morala začeti s svojim delom,« je dejal poslanec SDS. Ob tem je dodal, da so dileme, ki so bile navedene kot razlog za neimenovanje, »blago rečene smešne.« Po njegovih besedah se nad vsakim od poslancev lahko izvaja nadzor s posebnimi metodami in sredstvi in nihče o tem ni obveščen. »Reči, da nekdo ne sme biti v tej komisiji, ker bi lahko videl, kaj se dogaja, je sprenevedanje,« je bil jasen mag. Grims. Ob tem je spomnil, da je tovrstno vprašanje bilo že na dnevnem redu na predlog poslanske skupine Alenke Bratušek oziroma konkretno Janija Moderndorferja, ki bi glede na svojo dosedanjo službo in postopke, tudi lahko hitro bil predmet kakšnega podobnega postopka. »A če pustimo to ob strani, je dejstvo, da je v Sloveniji žal pravna in politična kultura takšna, da je v parlamentu v vsakem sklicu kar nekaj nekdanjih predstavnikov SDV, torej tajne policije totalitarnega režima in nekateri od njih so bili celo predsedniki komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Tudi zato ni čudno, da se o minulih obdobjih nič ne razve.«

Poslanec SDS mag. Branko Grims je ocenil, da se v obveščevalnih službah na smrt bojijo, da bi bil nadzor nad njihovim delom učinkovit. »Janez Janša je že bil član te komisije v enem od mandatov in v enem od mandatov so z nenapovedanim nadzorom te komisije našli dokumente, za katere se je izkazalo, da so bili ponarejeni in so nastali v tajnih službah, in po katerih naj bi SDS trenirala neko osvobodilno vojsko Kosova v Sloveniji. To se je izkazalo kot konstrukt, ki veliko pove o tem, zakaj in kako se te službe uporablja, celo v tistem obdobju ko so pod formalnim nadzorom. Kaj se dogaja takrat, ko niso, prepuščam domišljiji,« je dejal mag. Grims.

Mag. Grims je dejal, da je uradni rok, za katerega je rečeno, da se bo čakalo na oblikovanje te komisije, odločitev o mandatu predsednika SDS Janeza Janše. »Že to, da tak proces poteka v tem parlamentu in da se to navede kot nek razlog, je nekaj, kar to države pokaže v zelo čudni luči, kot nekaj, kar nima nobene zveze z demokratično Evropo in evropskimi vrednotami in sodi v drug prostor in čas, precej bolj proti zahodu in 50 let nazaj.« Po njegovih besedah gre torej le za izgovor, zato da parlamentarnega nadzora ni. »Vsi, ki imajo vsaj minimalno znanje, vedo, da bo sodba, o kateri govorimo, razveljavljena v celoti, vprašanje je le, kdaj in kje. Ali bo to zmoglo Vrhovno sodišče? Če ne, pa si preberite ločena mnenja ustavnih sodnikov, pa vam bo jasno, kjer se bo ta zgodba končala, za slovensko pravosodje na zelo neslaven način,« je bil jasen poslanec SDS.

V nadaljevanju je dejal, da se vsi, ki so nek relevanten faktor v  slovenskem pravosodju in zlasti v ustavnem pravu, strinjajo o eni točki, to pa je, da ko ime nekdo mandat, se za neko okoliščino, ki je bila znana, preden je bil izvoljen ta mandat, ne more odvzeti mandata. »Če gredo na to tisti, ki si  pravico jemljejo in so ustanovili neko komisijo za izgovor, si ne jemljejo pravice le o mandatu poslanca, temveč tudi o aktivni volilni pravici 6.116 volivk in volivcev, ki so temu poslancu dali svoj glas. Torej odločajo o pasivni volilni pravici poslanca ter aktivni volilni pravici 6.116 volivk in volivcev, kar pa ni več šala in to vsi zelo dobro vedo,« je dejal poslanec SDS. Spomnil je tudi na to, da je o tem, da tega mandata ni mogoče odvzeti, dala mnenje tudi strokovna služba Državnega zbora, ki je opozorila tudi na elemente pravne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v danem primeru in da obstajajo vsaj trije primeri, ko za okoliščine, ki so nastopile preden je bil nekdo izvoljen, ni dopustno odvzeti mandata, saj pasivna volilna pravica zajema tudi pravico do opravljanja mandata v  celot. »Zato je to, kar se sedaj počne, zgolj spuščanje megle, da se nekoga diskreditira in tudi stranko, ki jo vodi, in da se preprečuje učinkovit parlamentarni nadzor, ki je edini vsebinski in ki sploh obstaja,« je dejal mag. Grims. Ocenil je, da bo predsednik vlade Miro Cerar imel varnostne obveščevalne službe brez vsebinskega nadzora.

»Če je kaj v interesu slovenske demokracije, je to, da se čim prej uveljavi parlamentarni nadzor in da se ostale stvari, povezane s tem, lahko mirno uredijo kasneje. Če kdo to ve, ve to dr. Cerar sam, ki je ustaven pravnik in ne more reči, da je prava neuka oseba,« je bil še jasen mag. Grims.