Grims: NPU bi moral preganjati odgovorne za delo OVS v aferi Telekom

Kot je namreč danes pojasnil Grims, so se na današnji seji dotaknili dveh vprašanj v zvezi z urejanjem razmer v obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo po razrešitvi ministra Janka Vebra, in sicer konsolidacije službe ter kazenskih ovadb.

"Glede kazenskih ovadb proti odgovornim, kajti indici za to zagotovo so, smo se odločili, da nadaljujemo z zbiranjem podatkov, z ugotavljanjem dejstev in počakamo, če bo ukrepal Nacionalni preiskovalni urad (NPU) po službeni dolžnosti. Če ne bo, pa bo komisija storila nadaljnje korake sama v okviru svojih pristojnosti," je dejal Grims.

Grims sicer osebno meni, da so mediji do zdaj predstavili že dovolj indicev, da bi lahko NPU ukrepal sam. Med drugim je Planet TV v sredo razkril, da v aferi Telekom Slovenije ni šlo le za obdelavo javnih podatkov, kot je trdil Janko Veber, temveč naj bi OVS tudi prisluškoval upravi Slovenskega državnega holdinga.

Ob tem je dejal, da bo tudi komisija nadaljevala z zbiranjem informacij v zvezi s tem, a opozoril, da bo iz pisnih virov težko ugotoviti kaj novega. "Preostanejo torej drugi viri, ki pa smo jih dolžni skladno z zakonodajo ustrezno zaščititi. Torej če bomo šli v zbiranje informacij od posameznih ljudi, ki so tam zaposleni, jih bodo morali zaščititi," je poudaril.

Kar se tiče zamenjave odgovornih, v prvi vrsti direktorja službe OVS, pa je Grims navedel, da je predlog priporočila vladi o tem predlagal sam, vendar pa so ga člani zavrnili, pri čemer so kot razlog navajali, da trenutno ni ministra za obrambo.

Grims je sicer predlog podal, ker meni, da lahko le z menjavo na vrhu OVS pride do položaja, "ki bo ustrezen za nadaljnjo ureditev razmer, da se polno opravlja dela in naloge in o teh zadevah čim prej preneha javno govoriti".

Glede na vse, kar je že bilo ugotovljeno, Grims sicer ocenjuje, da Veber ne bi smel biti poslanec DZ, a dodaja, da je to stvar meril - Vebrovih in njegove stranke.

Komisija je na današnji seji sicer obravnavala tudi delo v letu 2014. Med drugim so ugotovili, da je komisija v preteklem mandatu zagovarjala stališče, da je vsakršen ekstremizem nesprejemljiv in nedopusten, tudi v tem mandatu pa predlagajo državnemu zboru, da naj še naprej spremlja navedeni pojav.

Ugotovili so tudi, da ni dokazov, da bi pri nasilnih demonstracijah v letih 2012/2013 delovale organizirane oblike ekstremističnih skupin. Prav tako so bile neresnične informacije, da naj bi pripadniki Slovenske vojske v letih 2011 in 2012 urili skupine, ki so nato sodelovale v nasilnih demonstracijah.

Komisija je opozorila tudi na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Kot so zapisali v svoje sklepe, so v posameznih primerih že naznanilo, namig ali anonimna prijava kaznivega dejanja dovolj za izdajo odredbe za izvajanje teh ukrepov in šele z njimi organi preiskovanja in pregona začnejo zbirati dokaze. Enaka ugotovitev se kaže pri odredbah za hišne preiskave.

Komisija je ob nadzoru ukrepov trčila tudi na postopke delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je v nekaterih primerih od policije in tožilstva zahtevala dokaze, ki bi lahko ogrozili celotno kazensko preiskavo, po drugi strani pa je z načelnim mnenjem KPK na podlagi informacij iz predkazenskega postopka preiskovanec v javnosti že v naprej obtožen, obdolžen in obsojen.

Komisija priporoča DZ, da prevzame aktivno iniciativo za sprejem manjkajoče zakonodaje na področju elektronskih komunikacij. Komisija naj pozove operaterje, da ob sodelovanju s pristojnimi institucijami (direktorat za informacijsko tehnologijo) čim prej v skladu z zakonom pripravijo varnostni načrt v primeru delovanja v izjemnih stanjih, v katerega bosta vključeni tudi številki 112 in 113, še piše v sklepih parlamentarnega delovnega telesa.