Gorenjska tolpa naj bi od škofjeloškega podjetnika izsilila pol milijona evrov

Gorjup je prvoobtoženi in edini izmed peterice v priporu, saj naj bi bil vodja združbe. Ta naj bi dlje časa grozila škofjeloškemu podjetniku, ki je grožnjam podlegel in jim izročal svoje premoženje. Skupaj naj bi jim izročil več kot pol milijona evrov. Gorenjski kriminalisti so jih razkrinkali lansko jesen in jim v hišnih preiskavah zasegli plašilno pištolo in nekatere druge stvari, povezane z izsiljevanjem.

Vsi obtoženi so se v teh dneh zvrstili na predobravnavnih narokih, pri čemer sta dva krivdo priznala, trije pa so jo zanikali. Marka Bitenca, ki je krivdo priznal v petek, je sodišče obsodilo na devet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Prav tako je pogojno kazen dobil Leonard Podgornik, ki je kaznivo dejanje priznal danes.

Podgornik je sodeloval pri ustrahovanju oškodovanca, vendar ta takrat zahtevanega denarja ni izročil, zato je bil obtožen le poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja. Ker je bila Podgornikova vloga pri izsiljevanju manjša od sostorilcev, je tožilec Tilen Demšar ob priznanju krivde za obtoženega predlagal izrek enoletne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.

Odvetnik Gorazd Fišer je izpostavil, da je dejanje 23-letnega Podgornika mogoče pripisati njegovi nezrelosti in nepremišljenosti. Ob tem je dodal, da njegov klient ni imel nobene aktivne vloge pri očitanem kaznivem dejanju, zato je predlagal izrek blažje kazni kot tožilec.

Sodnica Milena Turuk je po kratkem naroku za izrek kazenske sankcije Podgorniku za očitano kaznivo dejanje prisodila pogojno kazen devetih mesecev zapora, ker je bil v preteklosti že obsojen na pogojno kazen za neko drugo kaznivo dejanje, pa mu je nato izrekla enotno pogojno kazen enega leta in enega meseca zapora s preizkusno dobo dveh let.

Gorjup, Goran Glamočanin in Vladimir Marinković medtem očitanih kaznivih dejanj niso priznali in zoper njih bo steklo sojenje. Gorjupov zagovornik Aljoša Štampar Strojin je danes podal predlog za izločitev dokazov, ki izhajajo iz prisluhov pogovorov med obtoženim in oškodovancem, ko je ta nastopal kot tajni policijski delavec in deloval po njihovih navodil.

O predlogu obrambe bo pred začetkom glavne obravnave odločilo sodišče, tožilec pa je prepričan, da je izločitev dokazov neutemeljena, ker ni bil podan noben od izločitvenih razlogov, ki jih določa zakon.