Gorenak je uvodoma zavrnil očitke, da želijo v SDS z zahtevami po tovrstnih izrednih sejah zaradi spoznanja prvaka SDS Janeza Janše za krivega kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov Patria, ustvarjati izredne razmere v državi.
Ob tem je izpostavil, da zgolj opravljajo nalogo opozicije, to je opozarjati na probleme v državi. "Mi bomo to počeli, dokler bo potrebno," je napovedal.
Kot opozarjajo v SDS, v slovenskem sodstvu že dalj časa prihaja do težav zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov. Po mnenju poslancev največje opozicijske stranke je stečaj v razvitih državah normalen postopek, pri nas pa so ti postopki izenačeni s totalno likvidacijo in razprodajo podjetij.
Gorenak je tudi menil, da so bile spremembe insolvenčne zakonodaje, ki jih je uveljavljal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, slabe. V tej luči ga je zmotila ustanovitev Zbornice upraviteljev Slovenije, na katero je bil prenesen del pristojnosti ministrstva za pravosodje, denimo odločanje o disciplinskih postopkih zoper stečajne upravitelje.
Poslance SDS skrbi afera Prijatelji v stečaju, s katero se je po njihovem mnenju jasno pokazala naveza med stečajnimi sodniki in stečajnimi upravitelji ter disciplinski postopki, ki niso pokazali nobenih nepravilnosti.
Gorenak je Zalarju očital tudi, da je izplačevanje nagrad stečajnim upraviteljem v njegovem času močno naraslo in da je bil pri uvajanju zgornje meje nagrad zelo neroden, kar je državo drago stalo. A za to ni nihče odgovarjal, je bil oster.
Skladno s tem so odboru DZ za pravosodje predlagali več priporočil, in sicer naj DZ vladi naloži, da preuči utemeljenost ustanovitve in delovanja zbornice upraviteljev ter urejenost odgovornosti stečajnih upraviteljev, nadzora nad njihovim delom in odgovornost sodnikov, ki vodijo postopke. Vlada bi morala po njihovem mnenju pripraviti zakonske spremembe, ki bi prispevale k doslednemu nadzoru nad delom sodnikov in stečajnih upraviteljev. Odbor je omenjene predloge zavrnil.
Vlada na drugi strani ocenjuje, da so priporočila SDS v tem trenutku nepotrebna, saj so bile spremembe za izboljšanje tega področja že sprejete, v pripravi pa so nove. V tej luči priznava, "da stanje na obravnavnem področju še ni zadovoljivo in da mora slovensko sodstvo delovati tako, "da zagotavlja sodne storitve najmanj enake kakovosti in hitrosti, kot je to v večini evropskih držav".
Pri tem ponavlja še, da morajo svoj del odgovornosti nositi vsi državni organi - poleg vlade tudi DZ in sodstvo.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je na današnji izredni seji izpostavil, da na področju učinkovitosti sodstva že beležijo nekatere pozitivne trende. Kot je ocenil, podpisana zaveza s sodstvom kaže pomembne rezultate na področju skrajševanja (tudi insolvenčnih) postopkov.
V zvezi z večjo preglednostjo in osebno odgovornostjo sodnikov je spomnil na sprejete spremembe zakonov o sodiščih in o sodni službi, ki so preoblikovale in okrepile nadzor nad delom sodnika in sodišč.
Glede aktivnosti ministrstva na področju nadzornih pristojnosti nad stečajnimi upravitelji je spomnil, da je bila pred poletjem sprejeta novela insolvenčne zakonodaje, ki del pristojnosti prenaša nazaj z zbornice upraviteljev na pravosodno ministrstvo. Obetajo se nove spremembe, ki bodo zagotovile tudi prenos drugih pristojnosti, je dodal. Eden glavnih projektov, ki je v pripravi, pa je po njegovih besedah sistemska razdolžitev podjetij.
Minister je menil še, da mora biti v razpravah o sodstvu jasno, da je neodvisnost te veje oblasti temeljnega pomena za delovanje demokracije.
DZ ima za obravnavo problematike nadzora in ugotavljanja odgovornosti po insolvenčni zakonodaji več kot osem ur časa.