Gorenak: Na vrhovnem sodišču imajo speljan vzporeden sistem dodeljevanja zadev

Omenjeni sistem je po besedah Gorenaka speljan na vrhovnem sodišču, navzdol do višjega, okrožnega in okrajnega sodišča, in sicer preko vpisničark. Na vrhovnem sodišču po besedah poslanca sistem vodi "točno določena vpisničarka", vendar njenega imena za zdaj ne želi razkriti.

Slovenski pravni red namreč določa, da se zadeve na sodiščih dodeljujejo tako, da se razvrstijo po abecednem redu strank, nato pa se po vrsti dodeljujejo sodnikom po letnem razporedu, ki je določen leto dni vnaprej. S tem se zagotovi pravico do t. i. naravnega sodnika.

Na vrhovnem sodišču po besedah Gorenaka velja pravilo, da se zadeve z nižjih sodišč sprejemajo od 8. do 15. ure, nato pa se jih dodeli sodnikom. Problematično pa po njegovih besedah je, da vrhovno sodišče nekatere zadeve z nižjih sodišč samo naroči tudi po 15. uri oziroma med 15. in 16. uro, kar pomeni, da je vnaprej znano, kateri sodnik bo prejel zadevo.

Pri tem je Gorenak navedel konkreten primer z 20. junija 2014. Takrat naj bi po besedah Gorenaka vrhovno sodišče po 15. uri z okrajnega sodišča naročilo dostavo spisa s pritožbo Janeza Janše v zadevi Patria. Pri tem je sodišče glede na do 15. ure prejete zadeve in letni razpored dela natančno vedelo, kateri sodnik bo prejel Janševo pritožbo. Tako jo je po besedah Gorenaka prejela sodnica Maja Tratnik, "izognili" pa so se sodniku Marku Šorliju.

Po besedah poslanca gre pri tem za direktno kršitev sodnega reda, zakona o sodiščih ter ustave. Pri tem dodaja, da zadeva ni pomembna zgolj zaradi Janše, ampak tudi zaradi vseh drugih, ki jim je bila tako kršena pravica do t. i. naravnega sodnika.

Opozoril je tudi, da na sodišču poznejše Masleševe odločitve o tem, da bo namesto Tratnikove sodnica poročevalka v omenjeni zadevi druga sodnica, sploh niso vpisali v vpisnik.

Na nepravilno dodeljevanje zadev na vrhovnem sodišču je po besedah poslanca lani opozoril tudi vrhovni sodnik Borivoj Rozman, ki je Maslešo pisno opozoril, da mu je bilo odločanje o Janševi tožbi zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije dodeljeno mimo sodnega reda, zaradi česar je zahteval svojo izločitev. Dokumenti o tem so prišli tudi v javnost.

Zaradi vsega navedenega bo SDS zahtevala, da se omenjena problematiko uvrsti na sejo DZ, na kateri bodo po besedah Gorenaka skušali doseči, da bi DZ ministrstvu za pravosodje predlagal izredni nadzor na vrhovnem sodišču. V kolikor bi slednji nepravilnosti potrdil, bodo v SDS vztrajali, da se začne postopek za Masleševo razrešitev.