Golob ob 100 dneh svoje vlade napovedal vojno sovražnikom: korupciji, inflaciji, sovražnemu govoru ...

Golob se je, kot je povedal na posebnem dogodku ob 100 dneh vlade, v politiko podal z željo po spremembi politične kulture, ki je bila takrat "preveč toksična, da bi bila koristna za ljudi". To so spremenili s spoštljivostjo v dialogu, pravi premier in izpostavlja, da imajo sedaj rekordno zaupanje ljudi.

"Pokazali smo, da se da delati drugače, da ni treba ustvarjati razkola, da ni treba ustvarjati kriz in da ni treba postavljati politike nad ljudi ... Spoštljivost je zame temelj in ključen dosežek 100 dni vlade," je dejal in napovedal, da bodo s tem načinom dela, ki je "antipod tega, kar smo videli prej", nadaljevali.

Vlada je imela v 100 dneh kar nekaj dela, je dejal, v resnici pa se je pripravljala na to, kar prihaja jeseni. "Sedaj smo pripravljeni," je zagotovil in izrazil upanje, da se bomo od slovenskih košarkarjev in odbojkarjev na evropskem in svetovnem prvenstvu naučili, da zmaguješ, ko delaš skupaj.

Zmagujejo vedno ekipe, in to ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.

Sovražnik so podnebne spremembe in požari, zato nameravajo spremeniti sistem obrambe pred požari in nagraditi gasilce, ter suša, zato nameravajo povezati vodovodni sistem, da bo odporen na suše, in vzpostaviti namakalne sisteme.

Sovražnik je tudi inflacija, zato so pripravili pomoč najranljivejšim in ukrepe za brzdanje cen hrane in energentov, in energetska draginja, "ki je generator inflacije in hkrati največja nevarnost za celotno gospodarstvo Evrope". "Zato ji, skupaj z opozicijo, napovedujemo vojno," je povedal.

"Take zime, ki je pred nami, v Evropi še ni bilo. Uporaba pravil, ki so bila ustvarjena za čase fiskalnega varčevanja, je v teh časih nesmiselna in nespametna. Upam, da bo to spoznal tudi naš fiskalni svet," je dregnil v komentarje omenjenega organa o nadaljevanju visoke javne porabe.

Sovražnik je po premierjevih besedah tudi korupcija v zdravstvu, zato so s sistemom spremljanja, "kdo kaj dela ter koliko in kako naredi, napovedali vojno korupciji v zdravstvu".

Prav tako je sovražnik covid-19, s katerim "se bomo borili kot odprta družba, ker se ga ne bojimo, smo močnejši od njega, in bomo zaščitili najranljivejše".

Golob je "vojno" napovedal tudi sovražnemu govoru, "ker želimo živeti v državi, kjer se bomo spoštovali tudi, če se razlikujemo".

Premier je spomnil, da vlada pri pripravi interventnih zakonov s področja energetike sodeluje z opozicijo, želi si tudi dialoga o ustavnih spremembah. Z NSi o slednjem po njegovih besedah že teče dialog, ki pa se je šele začel. "Spremembe volilne zakonodaje so področje, ki se ga želimo lotiti. Če bo za to dovolj razumevanja v opoziciji, bomo šli v to," je poudaril.

Premier je napovedal, da bo vlada vztrajala pri reorganizaciji, je pa po njegovih besedah že zdaj vseh 20 ministrov sestavni del vladne ekipe. "Vprašanje, koliko bo ministrstev, je z vidika rezultatov te vlade v resnici irelevantno," je dejal.

V zvezi z jesenskimi zakonodajnimi referendumi, ki se obetajo, si Golob želi, da bi bili ti izvedeni istočasno. "Meni je popolnoma jasno, kaj bodo povedali ljudje. Hočem, da to povejo tudi tistim, ki še vedno sanjajo, da se bodo vrnili v mračno preteklost. Ne bodo se, ker jim tega ne bomo dovolili," je bil jasen.

Kot največjo šibkost so tako Golob kot oba podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec izpostavili nezmožnost ukrepanja ob aktualnih razmerah na RTVS. Je pa Golob dejal, da vsak dan iščejo rešitve, ki bi bile izvedljive že pred morebitnim referendumom o spremembah zakona o RTVS.

Vlada izpostavlja tudi pomen enotne zunanje politike, kjer bomo, kot je dejal Golob, sledili primarno slovenskim interesom. V zvezi s sosednjo Italijo, kjer se na volitvah obeta zmaga postfašističnih Bratov Italije pod vodstvom voditeljice Giorgie Meloni, je dejal, da "dogajanje spremljamo zelo pozorno, tudi z zaskrbljenostjo." "To kar smo lahko naredili, je, da smo najprej pometli doma," je dejal.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med drugim izpostavila aktivno vlogo Slovenije pri vprašanju evropske integracije Zahodnega Balkana, kjer je pobudnica marsikatere teme ter prispeva k pogovorom in rešitvam. Pri tem je opozorila na vlogo Slovenije pri začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter pri tem, da se je odprla razprava glede pospešitve evropske poti za BiH.

Poudarila je tudi, da Slovenija že odstranjuje ograjo na meji s Hrvaško, s čimer da "dela humano državo". Glede odnosov s Hrvaško je dejala še: "Arbitraža drži, implementacija tudi, prav tako schengen".