Pravni okvir slovenske države je po besedah pravnice in ekonomistke Janje Hojnik ustrezen, a ga je treba udejanjati tudi v praksi. "Pravo samo na papirju še ne more zagotavljati pravne države," je dejala.
"Pravna država formalno obstaja. Stvar je, da se mora ta okvir v vsakem obdobju na novo zapolniti v vsebinskem smislu, saj se pojavljajo vedno novi izzivi. Pravna država in z njo povezane človekove pravice niso nekaj danega, ampak nekaj, kar je treba vedno znova udejanjati," je dodal pravnik Anže Erbežnik, ki pri Sloveniji pogreša predvsem večjo aktivnost pri oblikovanju različnih politik na ravni EU.
Antropologinja Vesna Vuk Godina si želi "normalne" države, kjer posamezni segmenti države delujejo neodvisno od vlade. "Ni normalno, da več kot polovica Slovencev živi s povprečno ali podpovprečno slovensko plačo, vlada pa govori, kako smo ekonomsko uspešni. Socialna država je tista, ki postavlja socialno dobrobit državljanov pred profit," je povedala.
Po besedah zgodovinarja in političnega komentatorja Luke Lisjaka Gabrijelčiča je Slovenija zelo pluralna država. "Zame je glavno vprašanje, kako upravljati s to pluralnostjo. Kako te naše razlike, to našo razklanost vključiti v nek delujoč sistem," je dejal.
Nekdanji predsednik uprave GEN-I Robert Golob je prepričan, da je z jasnimi usmeritvami mogoče doseči vse. "Začeti je treba na vrednotah, kot je na primer spoštljivost. Edino s tem bomo iskali skupni imenovalec," je dejal mož, ki ga je Vesna Vuk Godina danes že razglasila za prihodnjega predsednika vlade, medtem ko se sam še ni jasno izrekel o svoji politični vlogi na prihajajočih parlamentarnih volitvah.
"Nič hudega, če imamo različna mnenja. Če smo spoštljivi, bomo skupaj rasli. Potem je vseeno, ali smo levi ali desni. Lahko bomo gradili nekaj drugega, nekaj boljšega, ne sredine, ne, gradili bomo nekaj, kar še ne obstaja. Gradili bomo produkt, ki bo malce lev, malce desen po klasifikaciji, ki je itak malo čudna, a bo boljše od sedanjega stanja," je povedal.
Po njegovih besedah je mogoče sobivanje tako ekonomske uspešnosti kot socialno pravičnega sistema, velik pomen daje tudi podnebni agendi. "Če kot izvozno gospodarstvo, ne bomo znali tega kot država ustrezno nasloviti, bomo med poraženci," meni.
Golobu sicer poleg visoke plače očitajo tudi visoko nagrado v višini 10 odstotkov dobička podjetja GEN-I, ki jo je prejela celotna uprava podjetja - po enih neuradnih podatkih gre za 800 tisoč evrov, pa do drugih pa kar 1,2 milijona evrov. Golob se nagradi ne more odpovedati, je pa dal vedeti, da jo bo namenil za humanitarne namene.
Slovenci po besedah Luke Lisjaka Gabrijelčiča na prihajajočih volitvah ne potrebujejo "odrešiteljev s par slogani", ki so se pojavljali na prejšnjih volitvah. "Potrebujemo bolj konkretne zaveze, jasne programe, kadrovsko ekipo," je povedal.
Golob je dodal, da je "program sam mrtva črka na papirju", če ni ustreznih nosilcev posameznih področij. "Skozi nosilca vidiš njegov vrednostni sistem in veš, kako se bo obnašal, ko bo dobil oblast. Sam nisem nov obraz, od leta 1998 sem na sceni in natančno vem, kaj se ti zgodi, ko dobiš oblast. Ni boljše reference kot to, kar si počel zadnjih 20 ali 30 let. Če nisi nič ustvaril, preden si dobil v roke oblast nad narodom, potem tudi takrat zagotovo ne boš nič dobrega naredil," je še dejal.
