Glavan o položaju Katoliške cerkve v Sloveniji: Vedno smo na bojni nogi

V Katoliški cerkvi sodeč po besedah predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) Andreja Glavana z odnosom države do njih niso povsem zadovoljni. Kot je dejal, si namreč želijo evropsko primerljive odprtosti in medsebojnega spoštovanja.

"V vseh sosednjih in celo v vseh balkanskih državah so ti odnosi urejeni bolj strpno. Pri nas pa smo vedno na bojni nogi. Hkrati lahko za vse, kar Cerkev naredi dobrega, zgolj z lučjo iščemo objektivne in pohvalne članke v naših medijih," pravi. Pri tem dodaja, da so pri nas mediji v večini pod domeno levih in ateističnih krogov.

V Srbski pravoslavni cerkvi so po besedah namestnika zagrebško-ljubljanskega metropolita v Sloveniji Milana Dudukovića s svojim položajem v Sloveniji zadovoljni, želeli pa bi si, da bi njihova Cerkev v Mariboru in Celju nazaj dobila nepremičnine, na katerih so pred drugo svetovno vojni stali dve pravoslavni cerkvi, a sta bili porušeni.

"Že 13 let se skušamo z vlado in občinskimi oblastmi dogovoriti za vrnitev, a vedno znova dobivamo pojasnila, da smo zamudili rok, ko bi lahko nepremičnine zahtevali nazaj z denacionalizacijo," je dejal. Ob tem pojasnjuje, da so rok zamudili, ker je v času, ko bi to morali narediti, na Balkanu divjala vojna.

V Islamski skupnosti v Sloveniji na vprašanja o svojem položaju niso želeli odgovarjati.

Tri največje verske skupnosti v Sloveniji enotne v obsodbi terorizma

Glede begunske krize imajo v obeh krščanskih cerkvah podobno stališče. Glavan na vprašanje, zakaj je pri stališčih Katoliške cerkve prišlo do nekaterih razlik med uradno izjavo SŠK in izjavo murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, odgovarja, da ni nič posebnega, če se mnenja posameznih škofov nekoliko razlikujejo od mnenja SŠK.

Sam sicer meni, da je treba pri migrantih ločiti med begunci in ekonomskimi migranti. "Glede beguncev, ki iščejo streho nad glavo in bežijo pred krutostjo islamistov, ni nobenega dvoma, da jim je treba pomagati. Nekaj drugega je pa z ekonomskimi emigranti. Niti EU, še manj nekatere majhne države, kot je Slovenija, ne morejo sprejeti nenadziranega števila emigrantov," opozarja.

Težava se mu zdi tudi islamizacija "nekdaj povsem krščanske Evrope": "Noben evropski katoličan ni in ne more biti do tega vprašanja ravnodušen, čeprav je globalizacija svetovno dejstvo, vendar, ko bi šlo za to, ali damo svoj raj pod Triglavom Afganistancem, Irancem, Iračanom ali Turkom, nobenemu Slovencu ne bi bilo vseeno."

Teroristični napadi so po njegovem stvar ekstremnih islamistov in ne porajajo pristnega in večinskega islama kot vere. So pa po njegovih navedbah znotraj Korana tudi mesta, ki omogočajo ekstremne razlage. Moti ga, "da najvišji islamski voditelji doslej še niso odločno pozvali teroristov, naj prenehajo z napadi, ki povzročajo popolnoma nedolžne civilne žrtve".

V Islamski skupnosti se v razprave o migrantih in terorističnih napadih ne želijo vključevati, so pa po terorističnih napadih v Parizu na spletni strani objavili izjavo, s katero so izrazili zgroženost in žalost zaradi poboja nedolžnih ljudi ter pozvali k skupnemu boju proti kakršnemkoli nasilju.

Objavili so tudi Deklaracijo o miroljubnem sobivanju in spoštovanju. V uvodu vanjo so opozorili, da se teroristični napadi posplošeno povezujejo z islamom, "čeprav so najpomembnejše muslimanske institucije in organizacije ter tako absolutna večina muslimanov najostreje obsodile teroristična dejanja".

Tudi sami v deklaraciji najostreje obsojajo nasilje, "ki ga posamezniki ali organizacije zaradi političnih ali drugih interesov izvajajo v imenu islama", saj so "nasilje, teror in sovraštvo v imenu islama napačni in absolutno nesprejemljivi".

V Srbski pravoslavni cerkvi so po besedah Dudukovića prepričani, da je beguncem treba pomagati, opozarjajo pa tudi na varnostni vidik, saj obstaja možnost, da z njimi v Evropo prihajajo tudi teroristi.

Parohu Srbske pravoslavne cerkve Peranu Boškoviću se pri tem dodatno postavlja vprašanje, kaj bo Evropa naredila z vso to množico ljudi. Prepričan je, "da mora vsak resno in odgovorno skrbet za svojo državo" ter da mora Evropa ostati pri svojih vrednotah, ki so krščanske.

"Če pridete v islamski svet, natančno veste, kaj vas čaka in kako se morate obnašati. Evropa pa ima odprta vsa vrata in okna," je še opozoril na četrtkovi okrogli mizi Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka.